Jože Dežman: Karlu Erjavcu so partizani umorili starega očeta, njegovega brata in strica – sodelavce fašizma in nacizma

Erjavec se je namreč v pismu članom izrecno zavzel za ideološkost stranke Desus: »Stranka DeSUS je ideološka stranka tudi zato, ker brani pridobitve narodno osvobodilne borbe in, ker nikoli ne bomo dovolili, da bi se spreminjala zgodovina v tem smislu, da so sodelavci fašizma in nacizma odigrali pozitivno vlogo v drugi svetovni vojni.«

Že leta 2005 je v knjigi S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe Dežman raziskal usodo treh njegovih bližnjih sorodnikov, ki so jih umorili partizani: starega očeta Karla, njegovega brata Franca in Karlovega sina, strica Karla.

Takrat (2005) se je obrnil tudi na Karla Erjavca v želji zvedeti njegovo mnenje o usodi prednikov. Zaradi drugih obveznosti predsednik Desusa ni ujel roka oddaje besedila.

Dežman je Erjavcu zato danes nanizal več vprašanj:

Ali ta vaš zelo ideološki pogled na zgodovino pomeni, da so bili vaš stari oče, njegov brat in vaš stric »sodelavci fašizma in nacizma«?

Ali pa so bili  žrtve vojnega zločina, ki so ga zagrešili »sodelavci stalinizma«?

Ali je njihovim otrokom RS upravičeno priznala pravice po Zakonu o popravi krivic, tudi vašemu očetu?

Ali je bil vaš stric Frenk, po vaše »sodelavec nacizma in fašizma«, ki je kot domobranec izkopal posmrtne ostanke umorjenega očeta in njegovega brata,  po drugi svetovni vojni dovolj kaznovan?

Kaj tragičnega oziroma zločinskega se je dogajalo?

Stari oče Karl Erjavec (1896) je bil obrtnik in mizar, župan v Šentvidu pri Ljubljani. 24. junija so ponj prišli partizani in ga z drugimi zajetimi možmi umorili 29. junija v Žlebeh nad Presko pri Medvodah. Umorjeni so bili z obtoženi veleizdaje in organiziranja »Bele garde« v vasi Brod ob Savi. Zapustil je deset otrok, med njimi tudi Viktorja, očeta Karla Erjavca. Povojna in današnja oblast jim po pričevanju Erjavčeve tete ni dala nobene pomoči.

Tako se je glasil partizanski razglas po umoru štirih vaščanov Broda Okrožnega odbora OF Škofja Loka:

»Zakrivili so zločin narodnega izdajstva in si na tak način že sami podpisali smrtno obsodbo.«

In domobranski odgovor:

»Mi gorenjski domobranci, lahko vedno izjavimo, da od ubitih nihče ni bil z nami tudi v najmanjši zvezi!«