Na dan sklenitve pakta med nacisti in komunisti se bomo poklonili žrtvam totalitarnih režimov

Evropski parlament je aprila 2009 sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu ter v njej obsodil vse totalitarne in avtoritarne režime v Evropi.

Za vseevropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je bil izbran 23. avgust, ker je bil tedaj podpisan omenjeni pakt o nenapadanju in razdelitvi interesnih sfer med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, verjetno najhujšima oblikama totalitarizma v zgodovini človeštva.

Pakt je med drugim predvidel delitev Poljske med obe podpisnici, kar se je po napadu na to državo, ki je sledil le nekaj dni po podpisu pakta, tudi dejansko zgodilo. Nemčija je napadla Poljsko 1. septembra 1939, Sovjetska zveza pa 17. septembra. In izbruhnila je druga svetovna vojna.

Pakt je prenehal veljati 22. junija 1941, ko je Nemčija z operacijo Barbarossa napadla Sovjetsko zvezo, ta pa se je nato povezala z zahodnimi zavezniki proti njej.

Podatki o tem, koliko žrtev po svetu so povzročili trije totalitarni režimi - fašizem, nacizem in komunizem - so različni, zagotovo pa je bilo žrtev več deset milijonov.

V Sloveniji je glede na nazadnje lani osveženi seznam spletnega portala slovenskega zgodovinopisja Sistory v obdobju med aprilom 1941 in januarjem 1946 zaradi vojnega nasilja ter neposredno po vojni zaradi revolucionarnega nasilja ali posledic vojne življenje izgubilo 99.935 ljudi.

Kot vsako leto se bodo po Evropi in v Sloveniji v teh dneh poklonili spominu na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Predsednik republike Borut Pahor bo v luči evropskega dneva danes ob 11. uri sprejel predstavnike pobudnikov za postavitev spominskega znamenja prepovedanim in uničenim knjigam na Slovenskem zaradi cenzure, dveh svetovnih vojn in treh totalitarnih sistemov 20. stoletja.

Akademiki in drugi strokovnjaki humanističnih ved so na predsednika naslovili pobudo, s katero želijo opozoriti na neizmerno kulturno škodo, ki so jo v slovenskem prostoru pred lastno državnostjo in suverenostjo povzročili nedemokratična ravnanja in ideologije vse od 16. stoletja naprej, najhuje pa je bilo ravno v 20. stoletju, so sporočili iz urada predsednika.

Študijski center za narodno spravo bo medtem danes ob 10. uri položil cvetje na treh spominskih lokacijah v Ljubljani - pred spominsko ploščo ameriškega veleposlaništva, pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu in pred zaporniškimi celicami na Beethovnovi ulici.

Spominski dan sicer že vse od razglasitve buri duhove. Tudi v Sloveniji se je ob odločitvi tedanje vlade leta 2012, da ga uradno obeležujemo, oglasilo nekaj kritičnih glasov, med drugim s strani Zveze združenj borcev za vrednote NOB.