Že poldrugo leto se Slovenija intenzivno ukvarja z reševanjem svetovnih problemov, posebej z vojno na Bližnjem vzhodu. Aktivnost naše države smo sprva pripisovali nestalnemu članstvu v Varnostnem svetu, kjer je slovenska diplomacija deželam globalnega juga med lobiranjem v zameno za podporo obljubljala, da bo njihov glas in da lahko računajo nanjo. Toda neobičajna angažiranost, s katero slovenska vlada pristopa k iskanju rešitve za vojno v Gazi, ima še eno ozadje, ki ni nujno humanitarno. Nekateri celo opozarjajo, da je slovensko obtoževanje Izraela za genocid nad Palestinci v jeziku nezavednega pravzaprav soočanje z občutkom krivde zaradi lastne travme, imenovane povojni poboji. Slovenska levica in celo nekateri liberalci so namreč glede tega še vedno v fazi zanikanja, zato se zdi njihov angažma v primeru Gaze ali celo Srebrenice dvoličen in spominja na svetopisemsko misel: »Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?«

Spet smo tukaj, v spomin in opomin,« je bilo slišati uvodoma, nato pa je sledil preplet glasbe, poezije in nagovorov, prižiganja sveč in polaganja cvetja.

V spominskem centru v Potočarih se je danes z govori visokih gostov začela spominska slovesnost ob 30. obletnici genocida v Srebrenici, na kateri se spominjajo več kot 8000 bošnjaških žrtev, ki so jih julija 1995 ubili pripadniki vojske Republike Srbske.

Pred leti je bil koncert Marka Perkovića Thompsona v Sloveniji prepovedan, zdaj pa slovenski mediji normalizirajo pevca in s tem njegovo poveličevanje ustaštva, so v odprtem pismu kritični v neformalni skupini Fronta za skupno dobro.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za včerajšnjo oddajo Studio ob 17h na Radiu Slovenija povedala, da povečani izdatki za obrambo, ki so nujni za kolektivno obrambo, nikakor ne smejo iti na škodo socialne države. Hkrati je pri tem ključna transparentnost, ki je po njenih besedah "ključ do tega, da nam bodo ljudje zaupali".

ZDA so 5. junija uvedle sankcije proti štirim sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) v Haagu, med njimi tudi proti slovenski sodnici Beti Hohler.

V zunanjepolitični strategiji Slovenije ne piše, da se država postavlja nad mednarodna sodišča in da njeni voditelji razsojajo o tem, kaj je in kje se dogaja genocid. Prav tako nikjer ne piše, da zunanjo politiko oblikuje urad predsednice države in da je obiskovanje neuvrščenih dežel in globalnega juga v nacionalnem interesu Slovenije, članice Evropske unije in Nata.

ZDA so uvedle sankcije proti štirim sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), tudi Slovenki Beti Hohler. Kot je včeraj sporočil State Department, je to "odgovor na nezakonita dejanja ICC, usmerjena proti ZDA in Izraelu". Hohler je bila članica panela ICC, ki je odobril izdajo naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.

»Če mislite s svojo glavo, potem je fajn, da imate čelado na glavi,« na instagramu pravi nekdanji predsednik države Borut Pahor. Nekdanji politik Gregor Golobič pa Pahorja zaničljivo opisuje kot »tiktokerskega inkasanta«.

Nekdanji predsednik Borut Pahor je v nedeljski oddaji Intervju na TV Slovenija komentiral besede predsednice države Nataše Pirc Musar, ki je v Evropskem parlamentu dogajanje v Gazi označila za genocid. Kot je dejal, sam dogajanja v Gazi ne vidi kot genocid. Koordinatorica Levice Asta Vrečko pa je njegovo izjavo označila za nesprejemljivo.

Nataša Pirc Musar je minuli teden z nekaj besedami o genocidu v Gazi dvignila na noge domačo in evropsko politiko. Kot da bi ji do živega prišle kritike, da je v svoji vlogi preveč izgubljena v mednarodni politiki, da ne ve natančno, kaj počne, se je pred evropskimi poslanci v Bruslju pokazala v precej drugačni luči.

Predsednica republike bi rada, da bi osemdesetletnico konca druge svetovne vojne zaznamovali tudi s pokopom v zadnjem obdobju najdenih posmrtnih ostankov žrtev druge svetovne vojne in revolucije, smo jo večkrat slišali.

Tisti, ki smo dandanes v štiridesetih, to pomeni v najlepših letih, kar jih človeku življenje podari, si še kdaj zabrundamo Balado o Pišonji in Žugi sarajevskega benda Zabranjeno pušenje. Lepo in melodično sede v uho, sodi med sto najboljših rock skladb, kar so jih glasbeniki sproducirati v bivši SFRJ in je dokaz, da so bile nekatere reči v prejšnjem režimu tudi dobre.

Ana Kučan, arhitektka (in hčerka nekdanjega predsednika države Milana Kučana), je na Bledu ob začetku Blejskega strateškega foruma protestirala zoper odnos EU do nasilja Izraela nad Palestincem. Kučanovo in druge protestnike je še posebej zmotila udeležba nekdanje izraelske zunanje ministrice Cipi Livni na paradnem dogodku slovenske zunanje politike. Protestnik so si z rdečo barvo simbolično premazali roke, češ, EU ima krvave roke zaradi izraelskega genocida nad Palestinci.

Slovenska družba je bila v preteklosti, kot je brez dvoma tudi danes, razdeljena na dva nasprotna politična in mnenjska pola, ki si vsak po svoje razlagata slovensko zgodovino.

V spominskem centru v Potočarih bodo danes na spominski slovesnosti ob 28. obletnici genocida v Srebrenici pokopali posmrtne ostanke 30 žrtev genocida, v katerem so sile bosanskih Srbov v samo nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov, večinoma moških in dečkov.