Državni zbor je včeraj s 67 glasovi za in osmimi proti sprejel deklaracijo o spominu na gladomor, množični poboj z lakoto v Ukrajini v letih 1932 in 1933. Deklaracijo so podprle vse poslanske skupine razen Levice, z njo pa se je DZ pridružil skupini več kot 20 držav, ki so gladomor že priznale kot genocid.

Slovenija od danes do 26. maja gosti diplomatsko konferenco za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev. Na njej naj bi sprejeli konvencijo, s katero bi zapolnili pravne praznine pri preiskavi in pregonu najtežjih mednarodnih hudodelstev in ki bo tudi prva mednarodna pogodba, poimenovana po Ljubljani.

Kremeljsko vodstvo ne želi zajeti le Ukrajine, govorimo o velikih imperialnih ambicijah Rusije, ki želi spremeniti evropske meje v svojo korist, svari ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Andrij Taran v pismu ob obletnici zmage nad nacizmom v Evropi. Zaradi dejanj Rusije je pod vprašajem celoten sistem evropskih demokratičnih vrednot in mednarodne varnosti, meni Taran.

Na današnji spominski slovesnosti ob 27. obletnici genocida v Srebrenici bodo v bližnjem spominskem centru v Potočarih pokopali posmrtne ostanke 50 bošnjaških žrtev od skupno več kot 8000, kolikor so jih v samo nekaj dneh od 11. julija 1995 ubile sile bosanskih Srbov. Žrtev se bodo spomnili tudi v Ljubljani.

Ameriški predsednik Joe Biden je v torek med obiskom Iowe dejal, da je ruska vojna proti Ukrajini genocid in ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil, da želi izbrisati samo idejo Ukrajine.

Iz Evrope se danes vrstijo obsodbe pobojev civilistov v ukrajinskem mestu Buča. Več voditeljev držav jih je označilo za genocid, pozivajo tudi k novim sankcijam proti Rusiji.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je s svojim ostrim jezikom znova poskrbel za razburjenje, tokrat ne le doma, ampak tudi v sosednji Bosni in Hercegovini. Menil je namreč, da obstajajo genocidi različnih vrst ter da je bil poboj Bošnjakov v Srebrenici leta 1995 s tega vidika "na nižji ravni" kot holokavst.

Parlament Republike srbske je včeraj sprejel dva sporna zakona, katerih cilj je onemogočiti izrekanje kazni osebam, ki zanikajo vojne zločine, ter po drugi strani strogo kaznovanje tistih, ki žalijo ime in simbole te srbske entitete BiH.

Visoki predstavnik v BiH Valentin Inzko je tik pred koncem svojega mandata včeraj sprejel odločitev o spremembi kazenskega zakonika BiH, ki za zanikanje genocida po novem predvideva zaporno kazen od šest mesecev do petih let. V BiH so odzivi na njegovo odločitev različni. Srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik je zagrozil z odcepitvijo.

Sodniki Združenih narodov bodo 8. junija razsodili v pritožbenem postopku v primeru nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića, ki se ga je prijel vzdevek "klavec iz BiH". Mladić je bil že obsojen na dosmrtni zapor zaradi genocida ter zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995.

Ameriški predsednik Joe Biden je včeraj kljub svarilom Turčije pokol Armencev v osmanskem cesarstvu v času prve svetovne vojne priznal kot genocid.

Kanadski parlament je v ponedeljek ravnanje Kitajske s pripadniki muslimanske manjšine Ujgurov v avtonomni pokrajini Xinjiang razglasil za genocid. Peking je kanadsko potezo označil za zlonamerno provokacijo.

V Murski Soboti so na spominski slovesnosti zaznamovali svetovni dan spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni. Slavnostni govornik Boštjan Žekš je ob tem poudaril, da je bilo življenje Romov eno samo trpljenje, in da ga je ob tem sram.

Obtožbe, da se Janša postavlja na napačno stran zgodovine, so lažne in zelo krivične, je nekdanji šef obveščevalno varnostne službe ministrstva za obrambo Andrej Lovšin vzel v bran premierja Janeza Janšo, ki je tarča kritik zaradi svojega tvita o Srebrenici.

Premier Janez Janša je v soboto obletnico pokola Bošnjakov v Srebrenici pospremil s tvitom, v katerem je med drugim zapisal, da tega pokola ne bi bilo, če bi Združeni narodi komunistične genocide obsodili enako kot holokavst. S tem je sprožil val odzivov, številne ogorčene tudi iz BiH.

V Franciji so včeraj prijeli 84-letnega Feliciena Kabugo, enega zadnjih glavnih obtožencev za genocida v Ruandi leta 1994, v katerem so samo v stotih dneh skrajni Hutujci ubili okoli 80.000 Tutsijev in zmernih Hutujcev. Po četrt stoletja na begu naj bi mu sedaj sodili na mednarodnem sodišču.

Ameriški senat je kljub nasprotovanju Turčije in predsednika Donalda Trumpa včeraj soglasno potrdil predlog resolucije o priznanju genocida nad Armenci v Otomanskem cesarstvu. Pričakovati je, da bo sprejetje resolucije še dodatno skrhalo odnose med Turčijo in ZDA.

Mjanmarska voditeljica Aung San Suu Kyi je danes na Meddržavnem sodišču zavrnila obtožbe glede Rohingov. Opozorila je, da so obtožbe o genocidu nad muslimansko manjšino zavajajoče in nepopolne, po njenem pa tudi ni dokazov, da je kadarkoli obstajala namera o genocidu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pred skorajšnjo podelitvijo Nobelove nagrade za literaturo avstrijskemu avtorju Petru Handkeju se je danes na zaslonu v središču Sarajeva pojavil napis Sram vas bodi!. Napis na zaslonu na stavbi City Center je bil opremljen s podobo pisatelja in lobanjami, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Razkrivamo podrobnosti o kazenski ovadbi, ki jo je proti Milanu Kučanu, Janezu Slaparju ter še trem slovenskim osamosvojiteljem vložil beograjski odvetnik Dušan Bratić zaradi domnevnih vojnih zločinov slovenskih braniteljev v času vojne v Sloveniji zoper pripadnike JLA.