Po podpisu sporazuma o priključitvi Kanglerjeve Nove ljudske stranke k SDS, se pojavljajo napovedi, da bo verjetno SDS lahko pridružila tudi SLS. Njen tretji neuspešen poskus vrnitve v državni zbor naj bi bil dovolj. Namesto združevanja SLS in SKD leta 2000 bi se manjša riba preprosto dala pojesti večji. V okoljih, kjer je SLS močnejša s svojimi župani, bi lahko po vzoru primera Kangler prevzela tudi vodenje odbora SDS.
Denimo v Naklem, kjer ima SLS župana in kar pet svetnikov, SDS pa je, četudi je mnogo večja stranka na državni ravni, obdržala le še enega svetnika – nekdanjega župana. Kot nam je zatrdil predsednik SLS Marko Balažic, ostajajo samostojna stranka, ne pogovarjajo se o pripojitvi oziroma praznjenju prostora desno od sredine.
Večkrat potrjeno nesposoben, naj se ves drobiž na desni spravi pod okrilje SDS, kdor pa ima občutljiv želodec, bo zanj pripravljena bolj zmerna in sredinsko povezovalna »platforma« Anžeta Logarja.
Janši pred četrt stoletja ni uspelo z večinskim volilnim sistemom oblikovati dvostrankarskega sistema. Takrat mu je pritegnil predsednik LDS Janez Drnovšek, ni pa prepričal dovolj poslancev LDS na čelu s Tonetom Anderličem. Tudi SLS se je temu načrtu uprla. Do dominacije na desnici je moral po daljši poti. Od leta 1996 dalje se je od pomladnih strank krepila le SDS, ne pa tudi »pomlad« v seštevku.
Na zadnjih volitvah sta SDS in NSI zbrali 35 mandatov, za slab izid (deset mandatov manj kot leta 1996) pa so krivi drugi, ki jim ne uspe prestopiti parlamentarnega praga, ali pa tako kot NSI niso sposobni doseči več kot deset mandatov. Večkrat potrjeno nesposoben, naj se po tej logiki ves drobiž na desni spravi pod okrilje SDS, kdor pa ima občutljiv želodec, bo zanj pripravljena bolj zmerna in sredinsko povezovalna »platforma« Anžeta Logarja.
Podobnost z logiko novih obrazov in Robertom Golobom, ki je v Gibanje Svoboda prav tako kooptiral drobiž na levi, ki je ostal zunaj parlamenta, ni naključna. Sicer pa, kot slišimo z vrha, vse opcije so odprte.
