Slovenija se menda strinja, da bi v Bruslju o zunanjepolitičnih zadevah lahko odločali z večino. A ne bi s tem raznolikost, pluralnost Unije v bistvu ukinili? Danes zunanja politika, počasi še vse drugo. Pa bi bil slovenki glas enakovreden npr. francoskemu, nemškemu? In če že, kako dolgo? To so pomembne odločitve in veliki premiki. In tvegani. Za takšno Evropsko unijo na referendumu nismo glasovali! Zato neka vlada najbrž ne more kar tako odločiti o tem. Še dvetretjinska večina v državnem zboru težko. Kdo je dal mandat T. Fajon, da nas je vključila v skupino, ki se za to zavzema?
Zelo velike premike načrtuje vlada tudi z ustavnim sodiščem. Da naj bi kar trije od sedmih sodnikov lahko odločali? Ustavne sodnike izvoli državni zbor z večino vseh poslancev? Potrebna bi bila dvetretjinska večina! Tako ne bi dobili predvsem »moje in tvoje« ustavne sodnike. In več glav več ve! Zdaj pa hoče vlada razvrednotiti pomen ustavnega sodišča, v bistvu mu vzeti kredibilnost. Da bo lahko hitreje odločalo.
Pred desetletji, npr. ko se je veliko govorilo o zaostankih na sodiščih, je France Bučar navrgel, da je treba sistem spremeniti: vsak sodnik mora imeti ekipo, ki dela z njim, in tako lahko hitreje rešuje zadeve. Morda je treba najprej razmisliti o organiziranosti, načinu dela ustavnega sodišča, preden se sprejema radikalne ukrepe.
Vlada se očitno še vedno čuti vsemogočno, na hitro sprejema takšne in drugačne ukrepe, in ponavljam: še vedno največ časa nameni ukinjanju tistega, kar je sprejela prejšnja vlada. Muzej osamosvojitve? Če je bila pri tem še kakšna logika oz. mogoča pragmatična obrazložitev, pa je za ukinitev dneva, namenjenega komunističnemu nasilju, ni; dneva, s katerim bi se spomnili zlasti po vojni pobitih … Čisto mirno bi ta dan šel mimo nas: eni bi ga preskočili, drugi bi se mu poklonili. A imamo spet, po nepotrebnem, cel kraval. Ne želimo, da nas preteklost kar naprej boli, z njo si nas večina želi živeti spravljeno. Za to pa potrebujemo politike s širino.
P. Rupar je kar napovedal ustanovitev stranke. Da si želi politike, je bilo takoj jasno. Ga res zanimajo upokojenci? Drobljenje desne politične strani? V vsem tem diši bolj po slabitvi Janševe SDS kot po krepitvi celotne desnice. J. Janša se ob obeh morebitnih novih strankah – bolj kot ne spreneveda.
Se je pa Golob spomnil upokojencev. Pokojnine bo popravil novembra. In delil bo božičnico. Upam, da mu bruseljska opozorila, da mora pohiteti z reformami, predvsem na področjih zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninske politike in davčnega sistema, tega ne bodo preprečila. Očitno pa se davku na premoženje, na nepremičnine ne bo mogoče izogniti in tudi podaljšanju starostne dobe za upokojitev ne. Namigi, da je Golob pohitel z »bombončki« pred sejo, ki jo je glede pokojnin sklical v državnem zboru Janša oz. SDS, upokojencev ne ganejo. Večina zahteva višje pokojnine, uskladitev z inflacijo, od tega pa so Golobove obljube kar precej daleč.
Premier Golob se je zavzel tudi za manj orožja med prebivalstvom ob razpravi o nasilju, predvsem po dogodkih v Srbiji in tudi po med/vrstniškem nasilju v Sloveniji. Za prvomajske praznike smo bili v Beogradu in se vrnili dan pred strelskimi tragedijami. Velemesto, ki se zna zabavati, smejati in žal tudi jokati. Mesto, ki se ga sicer veseliš. Za Srbe smo še v skupni državi govorili, da so neverjetni, saj znajo vsak svoj poraz prikazati kot zmago. Tudi zadnjo vojno.
Že pred leti je bilo šokantno, da so z različnimi kriminalci v medijih objavljali pogovore, jih dobesedno poveličevali, in R. Mladića, obsojenega v Haagu, še danes marsikdo dojema kot junaka, kar je opazno tudi na kakšnem beograjskem zidu. Politika, mediji, javnost doslej proti temu niso kaj dosti storili. TV Pink leta 2023! ukinja resničnostni šov Zadruga, poln primitivizma, kletvic in nasilja, na pobudo srbskega predsednika A. Vučića.
R. Golob pravi, da je za vse krivo orožje, ki ga lahko državljani posedujejo. Tudi to. A predvsem vzdušje, razpoloženje, s katerim in v katerem dihamo; propagandna »mašinerija« sodobnih informacijskih sistemov je vedno bolj kruta. In medijske vsebine, do katerih lahko dostopajo mladi, presegajo vse meje. Otroška, mlada glava išče izzive, pozornost, in hitro jo je mogoče usmeriti čez rob. Orožje je samo posledica, ne razlog. Razlog je v nas, starših, učiteljih, v politiki … Mi odrasli potrebujemo katarzo. Pa smo je sposobni? Riba pri glavi smrdi …
Anže Logar je ustanaovil nekakšno društvo? Zametek nove stranke? Tipa. Bolj se zdi, da bo to nekakšno filozofsko, akademsko društvo. Žal v politiki s tem ni mogoče uspeti, poleg razuma je potrebo ponuditi tudi čustva, upanje, vizijo … P. Rupar je kar napovedal ustanovitev stranke. Da si želi politike, je bilo takoj jasno. Ga res zanimajo upokojenci? Drobljenje desne politične strani? V vsem tem diši bolj po slabitvi Janševe SDS kot po krepitvi celotne desnice. J. Janša se ob obeh morebitnih novih strankah – bolj kot ne spreneveda.
Kaj pa NSI? Ujela sem, da bi nekdo rad »združil« M. Tonina in M. Balažica, SLS? SLS sicer ni prišla v parlament, a ima še vedno največ županov v državi. Čez leto dni bodo evropske volitve. NSI ima Ljudmilo Novak, SLS pa Franca Bogoviča. Se bosta Tonin in Balažic dogovorila za sodelovanje? Težko, čeprav je sodelovanje praviloma vedno dobro, če so ljudje, politiki dovolj modri. Tonin si je nabral kar precej zkušenj, a ratingi se stranki ne dvigajo, tudi Balažic, ki je na vrhu SLS zamenjal Marjana Podobnika, ni še naredil kakšnega vidnega koraka naprej.
Kar pestro je, morda še bolj na levi kot na desni.
