Ob tem, ko vstopamo v zadnji teden volilne kampanje pred volitvami v Evropski parlament, se stopnjujejo tudi aktivnosti kandidatov, da bi prepričali volivce, naj glas namenijo prav njim. Ključna stališča list so jasna, izpostavljene teme ostajajo migracije, varnost in krepitev populizmov. Manj pa je jasno, komu s posameznih list bo uspel preboj.

Za politične stranke bo v kampanji pred evropskimi volitvami ključnega pomena mobilizacija njihovega volilnega telesa, sta prepričana analitika Alem Maksuti in Rok Čakš. Zato bodo po njunem mnenju najuspešnejše etablirane stranke z razvejano lokalno mrežo, po volitvah pa se razmerja na domačem političnem parketu ne bodo bistveno spremenila.

Slovenija se po višini obremenitve plač uvršča nad povprečje Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Povprečna plača zaposlenega brez otrok je v Sloveniji obremenjena z davki in dajatvami v višini 43,3 odstotka, medtem ko je v OECD to povprečje pri 36,1 odstotka. Med opazovanimi državami tako Slovenija zaseda osmo mesto.

Političnega analitika Andraža Zorkota včerajšnja odločitev premierja Marjana Šarca, ki je sprejel odstop ministra za kulturo Dejana Prešička, ne preseneča. "Ne vem, če je kdo sploh pričakoval drugačen razplet," je dejal za STA in ocenil, da je Šarec izpadel "zmagovalec", ker je sprejel navidezno težko odločitev, ki so mu jo naložili v SD.

Delo vlade v prvih stotih dnevih Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment ocenjuje kot pričakovano, Andraž Zorko iz agencije Valicon pa meni, da bomo pravi obraz nove vlade šele videli. Oba sicer menita, da bo glavni izziv te vlade dokončati mandat.

Kampanja pred lokalnimi volitvami je marsikje postregla z ostrimi spopadi županskih kandidatov. V Ljubljani sta v središču pozornosti Zoran Janković in Anže Logar. Po mnenju Simone Kukovič s FDV so ju tja postavili mediji, po mnenju političnega analitika Alema Maksutija pa mediji lahko kanalizirajo javno mnenje, ne pa ga ustvarijo.

Politični komentator in urednik portala Domovina Rok Čakš je za STA ocenil, da je Šarec med trimesečnimi koalicijskimi pogajanji nedvomno pokazal lastnosti, potrebne za to, da se razvije v dobrega politika. "Ali je iz pravega testa za visoko politiko, pa se bo vendarle izkazalo šele sedaj, ko je 'hlev poln'," je bil po Šarčevo slikovit Čakš.

Politični Analitik Andraž Zorko nad razpletom, po katerem je jasno, da bo peterica strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS predlagala Marjana Šarca za mandatarja in Dejana Židana za predsednika DZ, ni presenečen. "Vprašanje je, kakšni so dogovori za tem. Verjetno je to pogojeno z razdelitvijo ostalih funkcij," je dodal.

Manjšinska vlada peterice strank pod okriljem LMŠ, ki bi jo podprla Levica, je po oceni analitikov Andraža Zorka iz agencije Valicon in Matevža Tomšiča s fakultete za uporabne družbene študije sicer možna, a ne nujno stabilna. Ob tem opozarjata predvsem na veliko število strank in neizkušenost potencialnega mandatarja, prvaka LMŠ Marjana Šarca.

Nove parlamentarne volitve so po mnenju Andraža Zorka iz agencije Valicon v trenutni situaciji najverjetnejši scenarij. Levosredinske stranke se mu lahko izognejo le tako, da pri koalicijskih pogajanjih popustijo NSi in tej stranki dajo nesorazmerno moč. Da bi Janez Janša sprejel mandatarsko kandidaturo, pa se Zorku ne zdi verjetno.

Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment vidi v prvaku Mateju Toninu, ki ga je včeraj DZ izvolil za predsednika DZ, logično izbiro, saj je "kompatibilen z obema političnima opcijama, tako z desnico s SDS kot s t. i. sredino". To pa je tudi edino, kar kaže Toninova izvolitev, medtem ko ne nakazuje, da bi bili kaj bližje eni ali drugi vladi.

Tokratne volitve nimajo pravega zmagovalca, saj SDS ni uspelo bistveno popraviti rezultata iz volitev leta 2014, imajo pa "absolutnega poraženca", to je DeSUS, ki je prepolovil število poslancev, v analizi volitev pravi Andraž Zorko iz agencije Valicon. Ugotavlja tudi, da tokrat ni prišlo do izrazite mobilizacije volivcev na nobeni strani.

Radenska v četrtlitrski steklenički je popolnoma varna za potrošnike in skladna z deklaracijo, je pokazala analiza uprave za varno hrano, so sporočili iz Radenske, kjer gospodarsko škodo zaradi preventivnega odpoklica še ocenjujejo. Izdelek so namreč umaknili s trga, potem ko je potrošnica po zaužitju radenske rabila zdravniško pomoč.

Pogin rečnih galebov, ki so jih v tem mesecu našli na območju Ptujskega jezera, je posledica odpovedi vitalnih organov, ki je verjetno posledica zaužitja toksične snovi, je sporočila uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Za katere snovi je šlo, še ni znano, zaenkrat pa je izključeno, da bi šlo za fitofarmacevtska sredstva.

Letošnja volilna tekma se po mnenju profesorja na ljubljanski filozofski fakulteti Igorja Pribca začenja z nenavadnim mrtvilom, a se mu zdi, da gre za "zatišje pred viharjem". Tudi Matevž Tomšič s fakultete za uporabne družbene študije pričakuje ostro kampanjo, v kateri verjetno ne bo šlo brez nizkih udarcev.

Poslanec PS Borut Ambrožič je vnovič odločno zavrnil očitke, da je v svojem magisteriju prepisal večino tuje diplome. Prepričan je, da je pri računalniški analizi, ki je to pokazala, prišlo do "neljubih napak". Za pojasnila glede analize je že zaprosil Milana Ojstrška iz Fakultete za računalništvo in informatiko.

Pozitivna Slovenija bo o usodi poslanca Boruta Ambrožiča, ki naj bi v svojem magisteriju prepisal večino tuje diplome, odločala na seji sveta stranke 31. julija. V stranki so namreč dobili pojasnila vodstva mariborske pravne fakultete ter mariborske fakultete za računalništvo, ki je opravila analizo magisterija.