Prof. dr. Dragan Marušič tokrat v videu podaja spodbudne številke, ki kažejo na to, da ukrepi za zajezitev širitve novega koronavirusa delujejo.

Politični analitik Andraž Zorko po izstopu Mira Cerarja iz SMC in napovedi predsednika stranke Zdravka Počivalška o konsolidaciji ocenjuje, da bi SMC lahko preživela kot desnosredinska stranka. Njeni volivci so desni, ko govorimo o odnosu do gospodarstva, in liberalni, ko gre za odnos do manjšinskih skupin.

V drugem krogu hrvaških predsedniških volitev 5. januarja bo odločala osebnost kandidatov, zato je bivši hrvaški premier Zoran Milanović favorit, je za STA ocenil hrvaški strokovnjak za politično komunikacijo Krešimir Macan. Meni, da bi bila pobuda za reševanje odprtih vprašanj s Slovenijo dobra tema v kampanji pred drugim krogom volitev.

Proračunski načrti vlade oziroma projekcije javnofinančnih gibanj so po mnenju Banke Slovenije izpostavljeni precejšnjim negativnim tveganjem. Ti med drugim izhajajo iz morebitnega hitrejšega ohlajanja gospodarske rasti, so opozorili v Banki Slovenije.

Analitika Andraž Zorko in Alem Maksuti po prekinitvi sodelovanja med vlado in Levico ne pričakujeta bistvenih sprememb. Levica bo še naprej igrala podobno vlogo, vlada pa bo še naprej iskala podporo pri opoziciji, pri čemer bi lahko prišlo do tihe koalicije. Možnosti oblikovanja nove vlade s strani SDS pa po mnenju Maksutija skorajda ni.

Napoved Karla Erjavca, da bo ponovno kandidiral za predsednika DeSUS, je po oceni analitikov Andraža Zorka in Alema Maksutija pričakovana, saj je to edina možnost njegovega političnega preživetja. "Očitno nima druge alternative," pravi Zorko, ki pa te stranke ne bi odpisal. Medtem Maksuti meni, da je DeSUS na pol mrtva, z Erjavcem ali brez njega.

Zaradi požara, ki je v četrtek zvečer izbruhnil v Podskrajniku, bodo danes zaprte šole v Cerknici, Rakeku in v Begunjah. Požar so gasilci po nekaj urah omejili, kljub temu pa je v zrak ušlo veliko dima. Zato so se pristojni odločili, da bodo šolarji doma, zaprt pa bo tudi vrtec v Cerknici.

Svet NSi je včeraj razpravljal o rezultatih evropskih volitev, na katerih je bila za evropsko poslanko izvoljena nosilka njihove liste Ljudmila Novak. Predsednik stranke Matej Tonin je v izjavi za medije pred sejo ocenil, da je bil izid volitev v danih okoliščinah dober. Novakova pa je poudarila, da se bo v Bruslju zavzela tudi za interese Slovenije.

Izvršilni odbor NSi je v ponedeljek pozitivno ocenil rezultat evropskih volitev. Z njim so zadovoljni, pomembno pa se jim zdi, da so tudi na četrtih evropskih volitvah dobili mandat evropskega poslanca. S tem NSi utrjuje svojo pozicijo kot najbolj proevropska stranka v Sloveniji, je za STA dejal glavni tajnik stranke Robert Ilc.

Ob tem, ko vstopamo v zadnji teden volilne kampanje pred volitvami v Evropski parlament, se stopnjujejo tudi aktivnosti kandidatov, da bi prepričali volivce, naj glas namenijo prav njim. Ključna stališča list so jasna, izpostavljene teme ostajajo migracije, varnost in krepitev populizmov. Manj pa je jasno, komu s posameznih list bo uspel preboj.

Za politične stranke bo v kampanji pred evropskimi volitvami ključnega pomena mobilizacija njihovega volilnega telesa, sta prepričana analitika Alem Maksuti in Rok Čakš. Zato bodo po njunem mnenju najuspešnejše etablirane stranke z razvejano lokalno mrežo, po volitvah pa se razmerja na domačem političnem parketu ne bodo bistveno spremenila.

Slovenija se po višini obremenitve plač uvršča nad povprečje Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Povprečna plača zaposlenega brez otrok je v Sloveniji obremenjena z davki in dajatvami v višini 43,3 odstotka, medtem ko je v OECD to povprečje pri 36,1 odstotka. Med opazovanimi državami tako Slovenija zaseda osmo mesto.

Političnega analitika Andraža Zorkota včerajšnja odločitev premierja Marjana Šarca, ki je sprejel odstop ministra za kulturo Dejana Prešička, ne preseneča. "Ne vem, če je kdo sploh pričakoval drugačen razplet," je dejal za STA in ocenil, da je Šarec izpadel "zmagovalec", ker je sprejel navidezno težko odločitev, ki so mu jo naložili v SD.

Delo vlade v prvih stotih dnevih Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment ocenjuje kot pričakovano, Andraž Zorko iz agencije Valicon pa meni, da bomo pravi obraz nove vlade šele videli. Oba sicer menita, da bo glavni izziv te vlade dokončati mandat.

Kampanja pred lokalnimi volitvami je marsikje postregla z ostrimi spopadi županskih kandidatov. V Ljubljani sta v središču pozornosti Zoran Janković in Anže Logar. Po mnenju Simone Kukovič s FDV so ju tja postavili mediji, po mnenju političnega analitika Alema Maksutija pa mediji lahko kanalizirajo javno mnenje, ne pa ga ustvarijo.

Politični komentator in urednik portala Domovina Rok Čakš je za STA ocenil, da je Šarec med trimesečnimi koalicijskimi pogajanji nedvomno pokazal lastnosti, potrebne za to, da se razvije v dobrega politika. "Ali je iz pravega testa za visoko politiko, pa se bo vendarle izkazalo šele sedaj, ko je 'hlev poln'," je bil po Šarčevo slikovit Čakš.

Politični Analitik Andraž Zorko nad razpletom, po katerem je jasno, da bo peterica strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS predlagala Marjana Šarca za mandatarja in Dejana Židana za predsednika DZ, ni presenečen. "Vprašanje je, kakšni so dogovori za tem. Verjetno je to pogojeno z razdelitvijo ostalih funkcij," je dodal.

Manjšinska vlada peterice strank pod okriljem LMŠ, ki bi jo podprla Levica, je po oceni analitikov Andraža Zorka iz agencije Valicon in Matevža Tomšiča s fakultete za uporabne družbene študije sicer možna, a ne nujno stabilna. Ob tem opozarjata predvsem na veliko število strank in neizkušenost potencialnega mandatarja, prvaka LMŠ Marjana Šarca.

Nove parlamentarne volitve so po mnenju Andraža Zorka iz agencije Valicon v trenutni situaciji najverjetnejši scenarij. Levosredinske stranke se mu lahko izognejo le tako, da pri koalicijskih pogajanjih popustijo NSi in tej stranki dajo nesorazmerno moč. Da bi Janez Janša sprejel mandatarsko kandidaturo, pa se Zorku ne zdi verjetno.

Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment vidi v prvaku Mateju Toninu, ki ga je včeraj DZ izvolil za predsednika DZ, logično izbiro, saj je "kompatibilen z obema političnima opcijama, tako z desnico s SDS kot s t. i. sredino". To pa je tudi edino, kar kaže Toninova izvolitev, medtem ko ne nakazuje, da bi bili kaj bližje eni ali drugi vladi.