Revija Reporter
Slovenija

Obramboslovka Juvanova: Resno velja razmisliti o nakupu letala za strateški zračni transport

STA

30. apr. 2020 6:00

Deli na:

Finančna injekcija SV v minulih letih ni v zadostni meri odpravila posledic več kot desetletnega varčevanja, poudarja obramboslovka Jelena Juvan. Kadrovsko sliko bi lahko izboljšali z ureditvijo statusa vojakov, manj uresničljivi sta ideji o izstopu SV iz plačnega sistema in o naborništvu. Od investicij bi bil smiseln nakup transportnega letala.

Predsednik republike Borut Pahor je včeraj predstavil oceno pripravljenosti Slovenske vojske (SV) v lanskem letu. Ocena zahtevane pripravljenosti se je v letu 2019 izboljšala in jo je Generalštab SV ocenil kot dobro. Pri oceni potrebne pripravljenosti, ki odraža sposobnost SV za uresničitev poslanstva v vojni, pa ni bilo napredka in je ostala neustrezna. Pahor je pojasnil, da glavni razlogi za takšno oceno ostajajo primanjkljaj kadrovskih in finančnih virov ter zastarelost opreme.

Po mnenju Jelene Juvan s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede je dobra ocena zahtevane pripravljenosti morda nekoliko presenetljiva. Natančne vsebine poročila Juvanova ne pozna, a verjame, da ocena temelji na strokovnih podatkih generalštaba. Medtem pa slaba ocena za delovanje v vojnem stanju po njenem mnenju "nikakor ni presenetljiva".

Prizadevanj za njeno izboljšanje bi se bilo po njenih besedah treba lotiti z več zornih kotov. Tako pri pridobivanju kadra ne gre pričakovati, da bi ob povišanju plač mladi začeli množično vstopati v SV. Treba bi bilo poskrbeti predvsem za pripadnike po 45. letu starosti, smiselno bi bilo razmišljati o ugodnostih za družine pripadnikov. "Tudi družine so vpete v ta sistem in živijo z vojaškim poklicem," je pojasnila. Predvsem pa je poudarila, da bi posameznik, ki razmišlja o tej službi, moral v njej prepoznati tudi določene prednosti.

Načrti obrambnega ministra o izvzetju SV iz enotnega plačnega sistema pa po njeni oceni niso uresničljivi. V preteklih letih se je pojavilo že več podobnih pobud, a se je nazadnje vselej izkazalo, da ni politične volje za kaj takega. Izvzetje bi namreč pomenilo potrebo po spremembi celotnega plačnega sistema. "Vedno se najdejo druge skupine, ki potem zahtevajo isto," je pojasnila.

Koalicijska pogodba sicer med ukrepi za zaustavitev negativnega kadrovskega trenda omenja tudi uvedbo naborništva. A Juvanova meni, da v primeru uvedbe naborništva v najširšem smislu, torej splošne vojaške obveznosti, ne bi mogli več govoriti o profesionalni vojski, pač pa bi imeli neko poklicno jedro, ki bi se ukvarjalo z usposabljanjem nabornikov. Poznejša pojasnila ministrstva so sicer govorila o možnosti prostovoljnega služenja vojaškega roka, a to tudi pomeni, da bi bile številke nizke, je pripomnila.

V tem pogledu je v začetku letošnjega leta predstavljena bela knjiga po njenih besedah pomenila dobro izhodišče, saj je naborništvo omenjala samo kot eno v vrsti možnosti kadrovske popolnitve.

Nasploh kadrovske problematike SV na najvišji politični ravni po oceni obramboslovke ne prepoznavajo kot ključne. Razlog za to pa vidi v tem, da se v Sloveniji trenutno bolj počutimo ogrožene od drugih stvari kot od vojaške sile neke druge države.

V luči aktualnega boja proti širjenju okužbe z novim koronavirusom pa je Juvanova opomnila tudi na "neprepoznanost vloge Slovenske vojske ob trenutni epidemiji", saj so v razpravi o potrebi po dodatnih pooblastilih vojakov na južni meji medsebojno trčila politična nasprotja. Kot je spomnila, v DZ nikakor ni bilo mogoče doseči potrebne večine za aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi, morda iz "prastrahu pred vojsko na ulicah, prastrahu iz nekdanjega režima".

Juvanova sicer aktivaciji omenjenega člena ob prvih omembah tega ukrepa ni bila naklonjena. Pozneje pa se je po njenih besedah vendarle izkazalo, da bi vojsko potrebovali za razbremenitev policije, ki patruljira ob meji. "Policija bi še vedno imela pristojnost nad operacijo na južni meji, samo v fizičnem smislu bi jih vojska nadomestila," je pojasnila.

Prioritete glede prihodnjega opremljanja pa bi morale po mnenju Juvanove izhajati iz obljub zvezi Nato. Obenem bi se morali vprašati, koliko so bile sploh realne in "ali so bile bolj narejene za slovensko javnost kot za zvezo Nato". Bi bilo pa ob tem morda treba resno razmisliti tudi o nakupu letala za strateški zračni transport, kar se je v trenutni krizi izkazalo za zelo pomembno. "Ne gre le za evakuacijo naših vojakov, ampak tudi za evakuacijo civilistov," je pojasnila. Prav tako bi lahko takšno letalo uporabili za prevoz zaščitne opreme.