Zorko o podpori Šarčevi vladi: Kjer so pričakovanja nizka, je lažje in hitreje doseči zadovoljstvo

"V prvih stotih dnevih nismo videli nič takega, zaradi česar bi lahko vlado izrecno pohvalili, ali odločneje kritizirali," meni Zorko. Po njegovem mnenju so izstopali posamezni ministri, predvsem minister za okolje Jure Leben, "medtem ko za nekatere druge nismo tako rekoč niti slišali". Med vladne uspehe šteje sprejetje zakona o izvrševanju proračuna, ki je minil brez resnejših prask v koaliciji, med neuspehe pa, "da je to skoraj edini uspeh te vlade v prvih treh mesecih".

Maksuti pa delo vlade v prvih stotih dnevih ocenjuje z besedo "pričakovano". "Gre za politiko kontinuitete prejšnjih dveh vlad, ki sta ju vodili podobno ustanovljeni stranki," je prepričan. Po njegovih besedah gre za "instantne 'sredinske' stranke, ki za parolo, da niso 'ne leve ne desne' s sabo nosijo elemente dominantne neoliberalne ideologije". Kot največji dosežek je izpostavil dogovor s sindikati javnega sektorja, največji spodrsljaj pa prodajo NLB.

Tej vladi in premierju Marjanu Šarcu so sicer po Zorkovih besedah mnogi pripisali negotovo usodo zaradi velikega števila strank, ki jo tvorijo, in dejstva, da nobena med njimi nima večine v DZ. S tega vidika ga je presenetila Šarčeva odločnost ob imenovanju državnega sekretarja Damirja Črnčeca, menjavi ministra Marka Bandellija in "prasketanju isker med dvema koalicijskima partnerjema, SAB in DeSUS".

Maksutija pa je Šarec pozitivno presenetil s pozivom državnim podjetjem, da naj ne oglašujejo v medijih, ki širijo sovražni govor. Njegova najbolj negativna poteza pa je bila imenovanje Črnčeca, je prepričan.

Zorko medtem meni, da je šlo pri pozivu državnim podjetjem za dejanje, ki bi ga prej pričakovali od predsednika republike, medtem ko bi od predsednika vlade pričakovali, da bo najavil določene ukrepe na ustreznih področjih.

K porastu javnomnenjske podpore vladi so po Zorkovem mnenju sicer največ prispevale nekatere Šarčeve všečne poteze. Ob tem opozarja, da gre pri oceni uspešnosti vlade za funkcijo pričakovanj. "Kjer so pričakovanja nizka, je lažje in hitreje doseči zadovoljstvo," ugotavlja. Ob tem je opozoril, da bo rastoče zadovoljstvo dvignilo tudi pričakovanja. "In če temu ne bo sledila konkretizacija v delu vlade, bo uplahnilo tudi zadovoljstvo," je dodal.

Maksuti pa je spomnil, da je vlado oblikovala stranka, ki na volitvah ni dobila največ glasov. To je samo po sebi dovolj, da največja (tokrat opozicijska) stranka nekoliko izgublja, vlada pa pridobiva, je ocenil. "Menim, da so ljudje prepoznali impulz, da bi, če bi vlado vodila SDS, bilo veliko slabše," pravi Maksuti, ki temu pripisuje porast zaupanja v prvih mesecih, preden je prišlo do resnih odločitev, ki to vlado še čakajo v nadaljevanju mandata.

Medtem ko se podpora vladi in premierju Šarcu povečuje, pa podpora stranki LMŠ v javnem mnenju stagnira. Zorko za to vidi dva razloga. Šarec ima namreč všečen javni nastop, nekatera njegova dejanja pa vzbujajo simpatije med različnimi interesnimi skupinami. A priljubljenost osebnosti ni nujno povezana s podporo stranki. "Politika se vse bolj reducira na osebnosti, ki jo predstavljajo, zato bo to vedno bolj pogost pojav," meni Zorko.

"Stranka LMŠ je instantna stranka," pa je poudaril Maksuti. Ker gre za stranko brez jasne vizije oziroma ideološkega manifesta o tem, v katero smer naj bi šla ta država in ta družba, je to problematično tudi z vidika javnega mnenja, je prepričan. Poleg tega stranka nima lokalno organizirane strukture, simpatizerjev in članov, zato je nihanje v javnem mnenju logična posledica.

Glede prihodnjih izzivov te vlade je Maksuti ocenil, da je največji izziv vsake vlade dokončati mandat. Vse ostale stvari okrog uresničevanja zavez iz koalicijske pogodbe in izvedbe strukturnih reform so po njegovem mnenju sekundarnega pomena. "To ima malo zveze z usodo vlade kot take. Usklajevati 5+1=6 strank je relativno težka naloga in tukaj je potrebno veliko politične inteligence, ki jo aktualni predsednik vlade moral še pokazati," je prepričan Maksuti.

Tudi po Zorkovem mnenju je največji izziv za to vlado "stati inu obstati". "Zaenkrat je to, kar je prikazal predsednik vlade, dovolj za rast ocene uspešnosti dela vlade in njegove priljubljenosti, a kmalu bo treba pokazati kaj več," je opozoril. Šarec je po njegovem mnenju vzpostavil nekakšno ravnovesje, ki daje slutiti, da bo ta vlada preživela celoten mandat. "Oziroma približno pol leta manj - ko bodo na obzorju nove volitve, se utegne takšno ravnovesje hitro podreti," je dodal.