Ne urednik portala Domovina Čakš ne Maksuti z Inštituta za politični menedžment v kampanji ne pričakujeta vsebinske razprave o prihodnosti EU. "Z veseljem bi se pustil presenetiti, da bo razprava o perečih vprašanjih skupne prihodnosti EU tokrat bolj vsebinska in manj populistična, a poznavajoč slovensko politično in medijsko realnost je slednje skorajda preoptimistično pričakovati," meni Čakš.
Tudi Maksuti ocenjuje, da v kampanji ne bo prostora za odgovore na pomembna vprašanja o prihodnosti EU. Prva tema vsakih volitev so namreč stranke in njihovi kandidati. "Politika je tukaj v drugem planu. Ker gre za relativno podobne stranke in praktično enotno politiko, ne pričakujem kakih vsebinskih razlik," je poudaril.
Sicer pa bo po mnenju obeh na izid volitev najbolj vplivalo to, kako bodo stranke mobilizirale svoje volilno telo. Po Maksutijevih besedah bo ključna mobilizacija že prepričanih volivcev, zaradi česar bodo etablirane stranke v prednosti. Tudi Čakš meni, da bo ključnega pomena nagovarjanje trdega jedra volilnih baz, kar pa je najbolj učinkovito z delom na terenu. Zato so tudi po njegovi oceni nedvomno v prednosti stranke z razvejano lokalno strukturo.
Po Čakševem mnenju bodo pomembne tudi medijske aktivnosti, predvsem televizijska soočenja, medtem ko bodo družbena omrežja služila predvsem kot "poceni suport vsem ostalim aktivnostim". Maksuti pa meni, da imajo orodja, kot so televizijska soočenja, manjši pomen in se jim pogosto pripisuje preveč potenciala. "To je le še eden v nizu argumentov, da so ključna tema značilnosti kandidatov, in ne politika," je dodal.
Glede kandidatnih list, ki so jih oblikovale stranke, Maksuti opozarja, da te operirajo z relativno omejenim kadrovskim potencialom. To je po njegovi oceni značilno praktično za vse stranke, stare in nove. Prepričan je, da je strankarski predznak ključen za izvolitev v EP, imena na listi pa so manj pomembna, razen morda že uveljavljenih evropskih poslancev, "ki jih ljudje že imajo shranjene v možganih".
Čakšu pa se, vsebinsko gledano, zdi, da so najmočnejše liste sestavili v SD, SDS in SLS ter NSi. "Za te stranke lahko mirno zatrdimo, da na svoji kandidatni listi ponujajo ljudi, ki vedo, za kaj gre v EU," pravi Čakš in dodaja, da stranke, ki nimajo toliko politične kilometrine, vsebinske manjke skrivajo za zunanjim videzom; izpiljeno javno podobo, spretnimi javnimi nastopi in ponavljanjem nekaterih splošnih, naučenih populističnih stavkov.
Pred tokratnimi volitvami je na obeh straneh političnega pola več akterjev, med katerimi bodo izbirali volivci. Čakšu se zdi, da predvsem razdrobljenost levo-liberalnih strank zanje predstavlja velik hendikep. Glasovi za tiste liste, ki ne presežejo volilnega praga, so namreč izgubljeni. Meni, da levo-liberalni blok izgublja enega poslanca, na ta račun pa bodo pridobili SD, Levica in obe desnosredinski listi.
Maksuti pa je komentiral ustanovitev stranke Domovinska liga, ki po njegovem mnenju ne predstavlja alternative. "Tovrstne iniciative so ustanovljene z enim samim namenom, in to je lansiranje enega samega vprašanja, ki bo mobiliziralo del volivcev in prineslo glasove največji stranki na desnici, in to je SDS," je prepričan Maksuti. "Kolateralna škoda so vsi ostali igralci na desnici. SLS je tokrat to razumela, NSi pa malo manj," je dodal.
Maksuti tudi napoveduje, da bodo tokratne evropske volitve pokazale zelo podobno razmerje moči kot zadnje parlamentarne, predvsem to velja za etablirane stranke. Po njegovem mnenju bodo te volitve vsekakor test za stranke, kar pomeni, da bodo pokazale, v kolikšni meri so stranke v kondiciji pri mobilizaciji svojih podpornikov.
Po Čakševem mnenju pa bi denimo neuspeh liste LMŠ lahko nekoliko "ohladil" rejtinge te stranke tudi na domačem parketu, saj bi bil na mestu očitek, da v javnomnenjskih raziskavah dominirajo, na volitvah, ki veljajo za edino pravo anketo, pa je njihov domet precej nižji. Bi se pa stranka DOM, če bi uspela pridobiti tri ali štiri odstotke glasov, po njegovi oceni s tem nedvomno umestila tudi na domači sceni.
V Sloveniji je bila sicer volilna udeležba na evropskih volitvah doslej med najnižjimi v EU. Čakš tudi tokrat ne pričakuje bistvenega napredka pri volilni udeležbi, čeprav se v javnosti vrstijo opozorila o pomembnosti tokratnih volitev. "Ne bi rekel, da vso to dramatiziranje okrog "prelomnega trenutka za prihodnost EU" lahko bistveno vpliva na dvig volilne udeležbe, ker se zavedanje o pomenu politične participacije in osebnega doprinosa lahko učinkovito zgradi le na dolgi rok," je prepričan analitik.