Relativna zmagovalka parlamentarnih volitev bo glede na večino javnomnenjskih raziskav in tudi glede na predvolilno kampanjo, koalicija Restart, za njo bo HDZ, medtem ko bo tretje Domovinsko gibanje Miroslava Škora. Sledil bo Most neodvisnih list ter verjetno največje presenečenje volitev, levo-zelena platforma Zmoremo!, je za STA povedal urednik portala teleskop.hr in politični komentator Dražen Ćurić.
Meni, da bo kandidat za premierja koalicije Restart in šef SDP Davor Bernardić težje sestavil vlado kot dosedanji hrvaški premier in predsednik HDZ Andrej Plenković. Pojasnjuje, da se bo Plenković lahko dogovoril s Škorom, čeprav ne pričakuje, da bosta stranki tudi skupaj imeli dovolj poslancev za sestavo vlade.
Ćurić ne izključuje možnosti velike koalicije HDZ-SDP, čeprav, kot pravi, takšna koalicija ni sprejemljiva za volivce teh dveh strank, zavračata pa jo tako Plenković kot Bernardić. "Epidemija novega koronavirusa je lahko alibi za vlado nacionalne enotnosti. Dopuščam veliko možnosti za veliko koalicijo ne glede na to, koliko se v tem trenutku to zdi bogokletno," je dejal Ćurić.
Hrvaški strokovnjak za politično komunikacijo Krešimir Macan, ki svojo agencijo Manjgura letos ni angažiran v predvolilni kampanji, je v pogovoru za STA prav tako ocenil, da ne gre izključiti možnosti velike koalicije, če bi prišlo do ponovitve julijskih parlamentarnih volitev in negotovosti, ki jo lahko povzroči pandemija covida-19.
Macan meni, da ne SDP ne HDZ ne bosta mogli oblikovati nove hrvaške vlade, kot sta si to zamislili pred volitvami, ker jima bo zmanjkalo približno po 15 poslancev za minimalno 76-člansko saborsko večino.
"Restart je morda bliže zmagi v desetih volilnih enotah na Hrvaškem, a jih bo HDZ lahko z dvema mandatoma v volilni enoti za diasporo dohitela in začela sestavljati vlado, tako da bo prva predsedniku države Zoranu Milanoviću ponudila potrebnih 76 podpisov za večino v saboru," je povedal Macan. "Nobena kombinacija ne bo imela močne večine in veliko bo kompromisov," je izjavil.
Pojasnjuje, da bo povolilno koalicijo lažje sestaviti na desnici kot na levici, posebej po tistem, ko je Bernardić zavrnil možnost sodelovanja z Mostom. Na ta način je odpravil možnost, da bi podporo v saboru dobila levosredinska manjšinska vlada. Medtem pa HDZ lahko računa z Domovinskim gibanjem ali vsaj polovico njihovih mandatov kot tudi na dogovor z osmimi poslanci nacionalnih manjšin, je dodal.
Macan ne pričakuje, da se bo zgodil nepričakovan obrat, kot se je zgodilo po parlamentarnih volitvah leta 2015, ko je Most zahteval, da takratni predsednik HDZ Tomislav Karamarko ne postane premier in je vodenje vlade nepričakovano prevzel poslovnež Tihomir Orešković.
Nepričakovan obrat bo morda takšen, da bo Domovinsko gibanje vztrajno pogojevalo sodelovanje s HDZ z zahtevo, da Plenković ne bo premier. Potem bodo sledile ponovljene volitve, saj Plenković na zahtevo Domovinskega gibanja ne bo pristal, ker bo imela HDZ več poslanskih mandatov kot Škorova stranka, je še povedal Macan.
Ćurić kot nepričakovan obrat vidi majhno možnost za oblikovanje manjšinske vlade na čelu s SDP, ki bi imela podporo platforme Zmoremo! in dela Domovinskega gibanja.
Sogovornika STA pa ne pričakujeta, da bo epidemija novega koronavirusa bistveno vplivala na nedeljsko udeležbo, ki je na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2016 znašala nekaj več kot 52 odstotkov.
Strinjata se tudi, da je ne glede na to, kdo bo oblikoval novo hrvaško vlado, pričakovati nadaljevanje krepitve odnosov s Slovenijo. Ćurić meni, da so odnosi odlični, ko gre za gospodarsko sodelovanje, ter izpostavlja pomembnost strateškega partnerstva, ko gre za skupne interese znotraj Evropske unije.
"Slovenija je pomagala Hrvaški med pandemijo. Če ne bi bilo zgodnjega odprtja slovenske meje, ne bi bilo niti začetka hrvaške turistične sezone. Torej niso bile samo besede o dobrih odnosih, temveč konkretni premiki, ki so v interesu obeh držav," je dejal Macan.
Meni, da problem med državama ni več niti meja v Piranskem zalivu. Kot je dejal, je Hrvaška praktično sprejela odločitev arbitražnega sodišča, za končno rešitev pa bo pomembno, da nova hrvaška vlada dobi priložnost za dogovor, pri katerem ne bo zmagovalca in poraženca.
"Gre za administrativno rešitev. Treba se bo še nekaj dodatno dogovoriti, da ne bo samo arbitraža, ker na Hrvaškem tega ne bodo sprejeli. Katera koli slovenska vlada, ki bo našla način, kako bo to izvedla, bo ta problem rešila," je prepričan Macan, ki je bil nekaj časa posebni svetovalec hrvaškega premierja Plenkovića, tudi v času, ko je Evropska komisija sporočila, da ne bo podala mnenja glede slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršitev evropskega prava v povezavi z njenim neizvajanjem arbitražne razsodbe o meji.