Kršinar: Med Peterletom in Novakovo se obeta še zanimiv boj za preferenčne glasove

Novinar tednika Reporter Igor Kršinar je v analizi dosedanje kampanje za STA dejal, da ni mogoče prezreti, da so migracije v Evropi tema številka ena. Prav tako ljudi zanima varovanje meja in koristi, ki jih imajo od Evrope, medtem jim tematike, kot so trgovinski sporazumi ali uredba o varovanju osebnih podatkov niso tako blizu.

V drugem planu so morda še podnebne spremembe, zanimiva pa je še tema izstopa Velike Britanije iz EU, a predvsem v kontekstu vprašanja, ali se Evropi lahko zgodi še kakšen podoben "exit".

Analitik javnega mnenja pri agenciji Valicon Andraž Zorko pa je presenečen, da se doslej še niso odprle teme, ki pa so bile v zadnjem letu opazne - "trgovinski sporazum, digitalno okolje, internet, odnos do gigantov in tako naprej. Stvari, ki se tičejo nas kot Evropejcev, in ki se rešujejo na evropski ravni". "Tega zaenkrat ni bilo," ugotavlja.

Obenem je Zorko opozoril, da je bila kampanja zaradi prvomajskih praznikov nekoliko krajša, "kar pomeni, da je za večino strank, ki niso bile pripravljene že prej in ki niso na nek način agitirale že prej, zdaj že nekako prepozno; lahko se zanesejo le še na soočenje ali dve, na boljše ali slabše nastope svojih predstavnikov in to je to".

Zorko je tako prepričan, da so karte že bolj ali manj razdeljene, razen če ne bo prišlo še do kakšnih presenečenj v soočenjih v zadnjem tednu. "Dva sedeža sta po mojem mnenju zagotovljena za SDS, se pravi Milanu Zveru in Romani Tomc," je dejal in dodal, da bo iz NSi verjetno uspelo Ljudmili Novak, iz SD Tanji Fajon. Preboj napoveduje še Angeliki Mlinar iz SAB.

"Od tu naprej je pa precej bolj negotovo. Seveda največje možnosti pripisujem osvojitvi enega sedeža Levici. Še pred dvema ali tremi tedni sem rekel, da zagotovo, zdaj sem malo manj prepričan v to. Ker je bilo nekaj napak oziroma slabih predstav, predvsem Violeta Tomić se ni najbolj izkazala, sploh na mednarodni sceni," je dodal Zorko.

Precej verjetno se mu tudi zdi, da bi še en sedež osvojila NSi, a "je težko reči za koga - lahko bi ga osvojila Žiga Turk ali pa celo Lojze Peterle, s preferenčnimi glasovi".

Za zadnji sedež po Zorkovih besedah boj poteka med LMŠ, Igorjem Šoltesom in Gregorjem Peričem iz SMC. Predvsem slednjega vidi kot presenečenje, saj so bila pričakovanja v zvezi z njim in stranko nizka.

Če DeSUS in SNS stavita v kampanji v celoti na nosilca liste, pa imajo druge stranke "dolgo klop" in se odločajo glede na okoliščine. "Recimo NSi je zelo taktično poslala na nacionalno televizijo v četrtek Lojzeta Peterleta, ker vemo, da je tam starejša publika med gledalci. Na Planet TV pa Žigo Turka, ki je kandidat, na katerega računa, da bi lahko s preferenčnimi glasovi in s svojo prepoznavnostjo v določenih krogih pritegnil volivce, ki sicer ne bi prišli podpret te stranke," je omenil.

Slednje je zanimanje vzbudilo tudi pri Kršinarju, pri čemer ocenjuje, da so v NSi z izborom drugih kandidatov za tokratna soočenja verjetno želeli nekoliko razbremeniti nosilko Ljudmilo Novak, ki bo najbrž nastopila na zadnjih televizijskih soočenjih v zadnjem tednu. Meni sicer, da se med Peterletom in Novakovo na volitvah obeta zanimiv boj za preferenčne glasove.

LMŠ je tokrat v ogenj poslala Klemna Grošlja, ki pa je bil po oceni Kršinarja boljši od nosilke Irene Joveve. Tej še manjka kilometrina, se pa Kršinar na drugi strani sprašuje, koliko je Grošelj prepoznaven. Nasploh bo LMŠ glasove prejemala na račun premierja Marjana Šarca, je poudaril.

Gledajoč na kandidatno listo SDS in SLS Kršinar ocenjuje, da Milan Zver in Patricija Šulin, ki sta se doslej spopadla s soočenji na nacionalni televiziji, nista bila prepričljiva, zato pričakuje, da bodo na zadnje soočenje poslali Romano Tomc, saj ocenjuje, da bi se lahko izkazala bolje.

Če bodo na tej listi izvoljeni trije kandidati, pa bo eden od mandatov po napovedi Kršinarja skoraj gotovo pripadel bodisi Francu Bogoviču iz SLS bodisi Francu Kanglerju iz NLS. Kangler je denimo na županskih volitvah prejel nekaj več kot 17.000 glasov. To je kar veliko ob dejstvu, da je denimo na zadnjih evropskih volitvah Zver denimo dobil 55.000 preferenčnih glasov, Romana Tomc pa 10.000, je dodal.

Če bo preboj v Evropski parlament uspel Levici, Kršinar ni prepričan, da bodo volivci podprli nosilko liste Violeto Tomić. Podporo lahko dobi koordinator stranke Luka Mesec, povsem možno pa je, da bodo volivci namesto "radikalne levice" raje izbrali koga drugega, recimo Igorja Šoltesa. Temu po Kršinarjevem mnenju sicer škodo dela prvak DeSUS Karl Erjavec s svojim "lovom na čarovnice v vojski".

Medtem je Kršinarja presenetil četrtkov nastop Bernarda Brščiča iz Domovinske lige, saj da je jasno predstavil prioritete stranke, po drugi strani ga Jelinčičev nastop na četrtkovem soočenju ni prepričal.

V tokratni kampanji je sicer več medijev pripravilo posebne platforme, preko katerih preverjajo resničnost izjav kandidatk in kandidatov v kampanji. Koliko to vpliva na volivce, Kršinar težko ocenjuje, saj takšnega preverjanja v preteklosti ni bilo. Je pa tudi opomnil, da je mnogim ljudem "vseeno, kaj je res in kaj ne", in da bo prepričanim težko dopovedati, da nekaj ne drži.

Po Zorkovih ocenah pa je "stvar zašla v nepravo smer". "Ker namesto tega, da bi preverjali izjave, ki jih povedo kandidati tekom neke diskusije na soočenju, jim nastavljajo vprašanja kot neke vrste kviz. Vprašanja pogosto niso preveč smiselna. So vprašanja, na katera morajo poznati odgovore birokrati, ne pa funkcionarji," je dejal.

Kot zanimivo je izpostavil tudi pomanjkanje raziskave javnega mnenja v finišu kampanje.