Število potrjenih primerov delta različice novega koronavirusa, ki so jo najprej potrdili v Indiji, je v Sloveniji v tem tednu doseglo 18. Slovenija se trenutno uvršča med države, kjer je razširjenost te različice zelo nizka, a skrb vzbuja dejstvo, da precej primerov ni povezanih s potovanji, pravi direktorica NLZOH Tjaša Žohar Čretnik.

Kopanje na območju Žusterne je po zagotovilih koprskega župana Aleša Bržana varno. To po njegovih besedah potrjujejo meritve Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Ravnanje NIJZ, ki v poročilu ugotavlja nasprotno, pa je nedopustno, je dejal v današnji izjavi za javnost.

Včerajšnje dogajanje v DZ je znova pokazalo, da je njegovo delovanje oteženo, včasih celo onemogočeno. Nobena stran namreč nima a priori večine, pač pa se mora zanjo potruditi, je za STA spomnil Miro Haček s FDV. Ta položaj daje precejšnjo moč zunajkoalicijskim podpornicam vlade, manjšinska poslanca pa potiska v nehvaležno vlogo, meni.

Kljub torkovi neuspešni razrešitvi predsednika DZ Igorja Zorčiča lahko koalicija nadaljuje delo, sta ocenila politična analitika. Glasovanje je zagotovo neprijeten poraz koalicije, ni pa usoden, meni Rok Čakš. Aljaž Pengov Bitenc pa je ocenil, da lahko vlada izkoristi situacijo, da izjasni prioritete, ki bi ji že morale biti jasne, pa ji niso bile.

Prvak DeSUS Karl Erjavec je dan po neuspešni konstruktivni nezaupnici s svojo kandidaturo za predsednika vlade napovedal, da bosta vodstvo stranke in izvršni odbor v prihodnjih dneh ocenila politične razmere in položaj DeSUS. Ali bo DeSUS podpisal sporazum z vlado, še ni znano. Mnenje analitikov o nadaljnjem dogajanju in razmerjih v DZ je deljeno.

Analitik Rok Čakš po glasovanju o konstruktivni nezaupnici ocenjuje, da je koalicija stabilnejša ter da neuspeh predlagateljev pomeni konec poskusov menjave oblasti in začetek priprav na volitve. Analitik Aljaž Pengov Bitenc pa pričakuje še kakšno nezaupnico. Kot pozitivno ocenjuje premik centra političnega življenja z izvršne veje oblasti v DZ.

Profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Bogomil Ferfila je ocenil, da je bila že druga ustavna obtožba proti zdaj bivšemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu neuspešna zato, ker so republikanci ocenili, da je šlo za napad na njihovo stranko. Manj pa je šlo za obrambo Trumpa, ki je po mnenju Ferfile končal svojo politično kariero.

Politična analitika Andraž Zorko in Aljaž Pengov Bitenc ugotavljata, da se je Karl Erjavec v vrh DeSUS vrnil z visoko podporo delegatov. Kot sta ocenila za STA, imajo Erjavec in poslanci DeSUS zdaj pomembno oz. ključno vlogo, a se na hitro v zvezi z morebitno novo vlado ne bo še nič zgodilo. Vprašanje je, kaj jim je ali jim bo kdo ponudil, menita.

Analitika Andraž Zorko in Rok Čakš se strinjata, da morebiten povratek Karla Erjavca na čelo DeSUS ne zagotavlja rešitve stranke, bi pa zamajala trenutno koalicijo, čeprav DeSUS ni odločilen za obstoj vlade. Pobudo Koalicije ustavnega loka vidi Zorko kot pobudo za vlado narodne rešitve, za Čakša je njen izvor v interesnem zaledju politične levice.

Politična analitika Rok Čakš in Aljaž Pengov Bitenc se po seji sveta DeSUS, ki je predsednici Aleksandri Pivec izglasoval nezaupnico, strinjata, da je stranka močno oslabljena. Naliti si morajo čistega vina in ugotoviti, kaj hočejo, je dejal Pengov Bitenc. Po mnenju Čakša bo moral dilemo razrešiti predvsem kongres: s kom, če ne s Pivčevo, naprej.

Predsednica DeSUS Aleksandra Pivec, ki so jo poslanci stranke pozvali k odstopu, po mnenju političnih analitikov ne more ostati na čelu DeSUS, težko pa bo ohranila tudi funkcijo ministrice za kmetijstvo. Igor Pribac, Rok Čakš in Andraž Zorko ob odmevnem sporu v DeSUS ugotavljajo, da je ta stranka res v težkem položaju in na robu preživetja.

Pred politiko je pestra politična jesen. Urnik DZ bo natrpan, čakajo jih spremembe volilne zakonodaje, rebalans proračuna in proračun za prihodnji dve leti. Vlada se bo posvečala ukrepom varovanja zdravja in črpanju evropskega denarja. Prioriteta so ukrepi na področju zdravstva in demografije. Gotovo bodo odmevale spremembe medijskih zakonov.

Na nedeljskih parlamentarnih volitvah na Hrvaškem je pričakovati, da bo relativna zmagovalka bodisi levosredinska koalicija Restart, ki jo vodil SDP, bodisi vladajoča stranka HDZ. Javnomnenjske raziskave kot tudi hrvaški politični analitiki rahlo prednost dajejo SDP in partnerjem, medtem ko je povolilni potencial za sestavo vlade na strani HDZ.

Politični analitik Andraž Zorko meni, da bi lahko Tanja Fajon bolj povezala stranko SD, ki se v zadnjih letih sooča s pomanjkanjem identitete in krizo vodenja. Za to ima po njegovi oceni potrebne izkušnje in rezultate. Analitik Rok Čakš pa v slednje ni povsem prepričan. Veliko bo po njegovem mnenju odvisno od tega, ali jo bo članstvo sprejelo.

Finančna injekcija SV v minulih letih ni v zadostni meri odpravila posledic več kot desetletnega varčevanja, poudarja obramboslovka Jelena Juvan. Kadrovsko sliko bi lahko izboljšali z ureditvijo statusa vojakov, manj uresničljivi sta ideji o izstopu SV iz plačnega sistema in o naborništvu. Od investicij bi bil smiseln nakup transportnega letala.

Prof. dr. Dragan Marušič tokrat v videu podaja spodbudne številke, ki kažejo na to, da ukrepi za zajezitev širitve novega koronavirusa delujejo.

Politični analitik Andraž Zorko po izstopu Mira Cerarja iz SMC in napovedi predsednika stranke Zdravka Počivalška o konsolidaciji ocenjuje, da bi SMC lahko preživela kot desnosredinska stranka. Njeni volivci so desni, ko govorimo o odnosu do gospodarstva, in liberalni, ko gre za odnos do manjšinskih skupin.

V drugem krogu hrvaških predsedniških volitev 5. januarja bo odločala osebnost kandidatov, zato je bivši hrvaški premier Zoran Milanović favorit, je za STA ocenil hrvaški strokovnjak za politično komunikacijo Krešimir Macan. Meni, da bi bila pobuda za reševanje odprtih vprašanj s Slovenijo dobra tema v kampanji pred drugim krogom volitev.

Proračunski načrti vlade oziroma projekcije javnofinančnih gibanj so po mnenju Banke Slovenije izpostavljeni precejšnjim negativnim tveganjem. Ti med drugim izhajajo iz morebitnega hitrejšega ohlajanja gospodarske rasti, so opozorili v Banki Slovenije.

Analitika Andraž Zorko in Alem Maksuti po prekinitvi sodelovanja med vlado in Levico ne pričakujeta bistvenih sprememb. Levica bo še naprej igrala podobno vlogo, vlada pa bo še naprej iskala podporo pri opoziciji, pri čemer bi lahko prišlo do tihe koalicije. Možnosti oblikovanja nove vlade s strani SDS pa po mnenju Maksutija skorajda ni.