Analitik o možnosti pakta Janša-Šarec: SDS ne bi pristala na to, da v vladi ne bi imela vodilne vloge

Analitik javnega mnenja z agencije Valicon Zorko je prepričan, da se s sredino prekinitvijo sodelovanja med vlado in Levico "pravzaprav ne spreminja ne konstalacija sil ne delovanje vlade kot take, ker smo bili priča tovrstnemu delovanju že prej". "Imamo manjšinsko vlado, ki pa ima zelo širok manevrski prostor," je povedal za STA. Pričakuje, da bo vlada v prihodnje še naprej sodelovala z Levico, lahko pa tudi s SNS in NSi.

Pri sodelovanju s katero od opozicijskih strank pa bi po mnenju analitika Maksutija lahko prišlo do "tihe koalicije" ali "sporazuma o politični stabilnosti". "Pri tem premier Marjan Šarec nima veliko izbire, zato bi verjetno sprejel katero koli od opozicijskih strank, predvsem SNS in NSi. Ena od možnosti je tudi sodelovanje s SDS, če bi ta začutila, da se ji ne splača biti v opoziciji oziroma iti na predčasne volitve, a je ta možnost najmanj verjetna," je ocenil za STA. Ne verjame namreč, da bi SDS pristala na to, da v vladi ne bi imela vodilne vloge.

Zorko tudi ne pričakuje, da se bo prihodnje delovanje Levice spremenilo v nagajanje koaliciji, npr. z vlaganjem interpelacij. Levica v opoziciji namreč nima takšne moči, kot bi jo imela v vladi ali kot zunanji partner vlade, je opozoril. Poleg tega je treba po njegovih besedah za vlaganje interpelacij imeti podporo, ki je Levica nima. "Nima pa tudi, se mi zdi, te strategije, da bi z interpelacijami dosegala višjo popularnost. To je počela SDS," je dodal. Poleg tega bi bilo vlaganje interpelacij za Levico lahko relativno slabo, je ocenil.

Levica bo tako po mnenju Maksutija tudi v prihodnje igrala podobno vlogo. "Do zdaj je predstavljala nekakšen socialni korektiv klasični neoliberalni politiki, ki jo vodi vlada, to pa bo verjetno počela tudi v opoziciji. Lahko se zgodi, da bo kakšno dobro, socialno usmerjeno rešitev podprla, medtem ko bo pri neoliberalnih rešitvah, kot so ukinitev dodatka za delovno aktivnost, davčna reforma ali proračun, verjetno igrala vlogo klasične opozicije. Prehod v opozicijo je tako na nek način samo legitimiral obstoječe stanje," je dejal.

Bo pa s prekinitvijo sodelovanja politika vlade po mnenju Maksutija postala bolj desna: "Pričakujemo lahko zniževanje socialnih transferjev in delovanje v smislu večje konkurenčnosti gospodarstva. Na nek način bo vlada postala desnosredinska, pri čemer se lahko kot težava pojavi le SD."

Pred politiko so v tem mandatu tudi nekateri projekti, ki bodo zahtevali širši konsenz. Taki sta denimo volilna in pokrajinska zakonodaja, kjer določeni zakoni potrebujejo najmanj absolutno, lahko pa tudi dvotretjinsko podporo v DZ. A Maksuti meni, da sam razhod Levice in vlade tega ne spreminja, saj bo torej iskani konsenz širši.

Ključni projekt je tako proračun, kjer pa je Maksuti spomnil, da je že Šarec povedal, da če podpore ne bo, je te vlade konec. "Pri tem verjetno računa na glasove SNS in NSi, za kar pa bomo videli, ali mu bo jih uspelo dobiti," je dodal.

Možnosti, da bi prišlo do oblikovanja nove vlade pod vodstvom SDS Maksuti skorajda ne vidi. "Da bi se to zgodilo, bi moralo najprej priti do krize v vladi, izoblikovati bi se morala tudi neka nova večina, kar pa ne verjamem, da se lahko zgodi v zdajšnjem sklicu DZ. V naravi stvari tudi je, da si običajno največja opozicijska stranka želi na volitve, na katerih lahko doseže novo legitimiteto," je navedel.

Obstaja pa na drugi strani možnost, da si nove stranke, kot so LMŠ in predvsem SMC, ki ne more računati na ponoven preboj v parlament, volitev ne želijo in bi želele izkoristiti še preostala tri leta mandata. "Položaj je zapleten, zato je težko napovedati, kaj se bo zgodilo," je dejal.

Pa bo javno mnenje Levico nagradilo za prekinitev sodelovanja z vlado? Zorko meni, da ne. "Korist je samo v tem, da ni škode. Ker bi vsako nadaljnjo sodelovanje vlade in Levice, kot smo mu bili priča zadnjih nekaj mesecev, škodovalo enim in drugim," je dejal.

"V resnici me vse skupaj še najbolj spominja na primer dveh zakoncev, ki vsak pri sebi ugotovita, da to razmerje ne pelje nikamor, potem pa navzven drug drugega obtožujeta, da sta kriva za razpad, a tu pa tam še vedno kdaj skočita v posteljo," je poudaril Zorko.

V Levici si na eni strani ne morejo privoščiti, da ne bi zagovarjali svojih programskih točk. "Vlada si pa na drugi strani tudi ne more privoščiti, da bi delovala pod taktom stranke, ki ima devet poslancev in niti ni vladna stranka. Če bi oni pristali na to, bi seveda veliko izgubili. Tako da v bistvu ta razhod ustreza obojim. Vsak je na nek način ohranil svoj obraz pred svojo volilno bazo. Koristil pa tudi ne bo nobenemu, v smislu, da bi kdo od njih dobil kaj več točk na naslednjih meritvah javnega mnenja," je pojasnil.