Skrbi ga, resno ga skrbi, ker je premier Robert Golob v enem letu zavozil tri ključne projekte, ki so strateško pomembni za Slovenijo: pokopal nujno zdravstveno reformo, močno zavrl gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, z umikom arbitraže z dnevnega reda pa pokopal še ključno pogajalsko izhodišče Slovenije v odnosu do Hrvaške.
Logarja skrbi, da bo aktualni premier v prihodnjih treh letih na oblasti zakockal še po tri projekte na leto, skupaj kar 12, in se sprašuje, koliko Goloba si lahko Slovenija sploh še privošči. Logarjeve kritike na račun trenutnega premierja so večinoma kar upravičene.
Bolj kot Janšo so Toninove izjave, da NSi ne bo več sodelovala v vladi Janeza Janše, vznemirile Anžeta Logarja.
Največ, kar je v dolgoletni politični karieri Anže Logar bil, je bila funkcija zunanjega ministra. Največji uspeh, ki ga je dosegel, pa so bile predsedniške volitve. Čeprav je na koncu moral priznati poraz proti Nataši Pirc Musar, je dosegel lep rezultat: dobrih 46 odstotkov oz. 414.029 volilnih glasov. Logar si je naredil velik politični kapital.
Anže Logar nikoli javno ni rekel ničesar čez Janeza Janšo. Če pa kdaj bo, bo to zaigrano.
»Ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega,« je s skrbno izbranimi besedami nekoliko misteriozno napovedal, da bo treba v slovenski politiki nanj še računati.
Z »začetkom nečesa velikega« je napovedal naskok na sam vrh, na najmočnejšo in najvplivnejšo politično funkcijo v državi, da meri na mesto predsednika vlade. To je v demokratični družbi povsem normalna ambicija vsakega mladega in perspektivnega politika.
A v politiki so eno želje, drugo pa je realnost. Anže Logar je pred meseci vendarle stopil korak naprej in ustanovil društvo Platforma sodelovanja. Ni pa (še) naredil dveh korakov, ni ustanovil nove politične stranke.
Logar ostaja še naprej politična dvoživka. Je tako politik kot predstavnik civilne družbe. Ni samo predsednik društva, še vedno je poslanec in predsednik sveta SDS, ki je poleg kongresa drugi najvišji organ stranke, ki jo že dolga tri desetletja vodi Janez Janša in jo bo še najmanj do leta 2025, ko se mu izteče štiriletni mandat, ki ga je prejel na 12. kongresu SDS junija 2021.
»Anže Logar je lahko vse. Njegova prihodnost je svetla, a mora s svojim političnim kapitalom ravnati načelno,« je kmalu po predsedniških volitvah izjavil Janša, ki si je hkrati pripel del zaslug za Logarjev dober volilni rezultat, saj da mu je on svetoval, da nastopi kot neodvisni kandidat.
Anže Logar je v slovenski politiki dosegel vse pod Janezom Janšo, za kar mu bo večno hvaležen. Logar Janši drugače od Gregorja Viranta nikoli ne bo zabil noža v hrbet. Nikoli ne bo naredil česa, o čemer se prej ne bi posvetoval z Janšo.
Logar vseskozi igra Janševo igro in jo bo igral še naprej. Vsa mimikrija okrog Platforme sodelovanja je del politične igre s ciljem, da Janšo, ne Logarja pripelje še četrtič na premierski stol. Ne glede na spine, ki jih občasno lansirajo v javnost, se Janša ne bo kar tako zlahka odpovedal mandatarstvu, niti Logarju ne bo prepustil predsedniškega mesta v stranki.
Logarju bo le dovolil, da ustanovi svojo stranko in da gre z njo na prihodnje državnozborske volitve. Da bi ta pobral tiste volivce bolj proti sredini, ki jih populistično radikalizirana SDS ne more več doseči.
Janša in Logar sta dogovorjena. Načrt naj bi bil tak, da bi Logarjeva stranka dobila dobrih deset odstotkov, da bi potem skupaj z SDS in Novo Slovenijo oblikovali novo desnosredinsko vlado. Novi premier bo seveda predsednik na volitvah najmočnejše stranke.
Anže Logar in Janez Janša sta staknila glavi - gre za projekt vzpostavljanja novega vodje stranke za naslednje volitve?
Ker Logarjeva stranka ne more premagati SDS, ki ima daleč najbolj razvejeno mrežo po Sloveniji in Janši do konca zvesto volilno telo, bo kandidat za mandatarja spet Janša, pa tudi Nova Slovenija bo v imenu višjega cilja, če bo glede na volilni rezultat realna možnost za novo desnosredinski koalicijo, na koncu morala požreti javno dano zavezo, da ne bo več sodelovala v vladah, ki bi jih vodil Janša. Zakaj je Matej Tonin pred meseci to javno oznanil, naj bi še bolj kot Janšo vznemirilo Anžeta Logarja, pripovedujejo naši viri.
Si predstavljate, da na prihodnjih volitvah dobi SDS spet največ glasov, da v parlament prideta tako Logarjeva stranka kot NSI in da se potem Janša »za dobro Slovenije« v korist Logarju odpove, da bi bil sam še v četrto kandidat za mandatarja? Bi »večni« predsednik SDS zmogel narediti tak korak? Da bi se umaknil Logarju, kot se je pred tremi desetletji njemu umaknil Jože Pučnik, ko mu je prepustil tedaj še socialdemokratsko stranko, ki je danes povsem nekaj drugega, kar je takrat bila?
Janša na očitke, da je predolgo na čelu stranke, vedno odgovarja, da ima vsak član SDS vsaka štiri leta na kongresu možnost, da kandidira in ga premaga. Pa ni bilo še takega junaka. Vsi tisti, ki so kdaj podvomili o Janši, so morali iz stranke oditi. V zahvalo so jih ob slovesu praviloma polili še z vedrom gnojnice. Da vedo vsi drugi, o kom se v stranki ne dvomi in kdo je pri njih absolutni vladar.
Anže Logar nikoli javno ni rekel ničesar čez Janeza Janšo. Če pa kdaj bo, bo to zaigrano.
