Še ko je vodil vlado in predsedoval LDS, so mu »ljubkovalno« pravili Dirty. Tranzicija v vseh postsocialističnih državah v devetdesetih je bila umazana, in majhna Slovenija pri tem ni bila nobena izjema. Bil je prvi novi obraz v politiki, ki je konec osemdesetih, še v prejšnjem režimu, na volitvah za člana predsedstva SFRJ premagal starega partijskega mačka Marka Bulca. Politične obrti se je izučil v Beogradu in kasneje skoraj dve desetletji zaznamoval Slovenijo.
Po značaju je bil bolj introvertirana oseba, očitali so mu, da je odljuden, a je znal tudi zagrmeti, ko se je dvignila politična pokrovka. V anale je šla njegova izjava za parlamentarno govornico, ko ga je konec devetdesetih doletela ustavna obtožba: »Gospodje, vsi ti, vi ki me pozivate k odstopu, ki me napadate, gospodje z opozicije, saj se boste potem pobili za moje nasledstvo!« Takoj za njo pa je sledila replika legendarnega, žal tudi že pokojnega poslanca Iva Hvalice: »Kaj, ste vi Tito ali kaj? Vi niste Tito. Vi sicer ustvarjate neko novo dinastijo, in mogoče ste si tudi zamislili zadevo tako, kot si jo je Tito, posle Tita – Tito, posle Drnovška – Drnovšek, ampak vam povem, da to vi niste. Vi ste zgolj predsednik vlade, ki mu je uspelo pač priti na oblast že tretjič. Ampak dinastije ne bo. To vam garantiram.«
Tone Partljič, slovenski pisatelj, dramatik, pred dvema desetletjema in več tudi poslanec LDS, je ob praznovanju Drnovškovega abrahama na tržnici sredi Zagorja dejal, da je Drnovšek v Slovenijo padel kot dar iz nebes in da je za LDS nenadomestljiv. Razvoj dogodkov je v poznejših letih pokazal, da je bil za LDS res nenadomestljiv, saj je stranka po njegovem odhodu začela hitro propadati. A Drnovšek, kot noben še tako sposoben politik, ni bil svetnik. To proti koncu svojega življenja tudi ni hotel (več) biti. Bil je samo človek z vsemi napakami in slabostmi.
Osem let pred smrtjo, ko je v domačem Zasavju praznoval abrahama, je bil pred vrhuncem politične moči. Kljub izglasovani nezaupnici in kratki epizodi z vlado Andreja Bajuka je na čelu LDS leta 2000 doživel največji »come back«. Še do danes je Drnovšek edini slovenski premier, ki mu je uspelo zaporedoma ponoviti mandat. Na funkciji predsednika vlade je bil med vsemi tudi najdlje. Najbrž tudi zato, ker je sklepal velike koalicije. Da je bila v njegovi pretežno levosredinski vladi vedno vsaj ena desnosredinska stranka. Najprej Pučnikova in Janševa SDSS, nato Peterletova SKD in na koncu še Podobnikova SLS.
A čeprav je Drnovšku na prelomu tisočletja uspelo priti na oblast še četrtič, je mandat, predvsem zaradi bolezni, prekinil že na polovici in se leta 2002 podal na predsedniške volitve. V nasprotju z Milanom Kučanom, ki je po desetih letih zapuščal predsedniško palačo, Drnovšek ni zmagal v prvem krogu. Ni bilo samoumevno, da bo predsednik republike, na koncu poražena Barbara Brezigar je v drugem krogu naredila lep rezultat. Ko sta s Kučanom, s katerim se nista najbolje razumela, pred predsedniško palačo opravila primopredajo, se je začela nova era. Slovenija ni samo dobila novega predsednika republike, sčasoma tudi novega Janeza Drnovška, ki ga je vse bolj odnašalo v sfero duhovnosti. To je bila posledica strahu pred smrtjo in zahrbtne bolezni, s katero se je dolga leta boril in ji moral na koncu v začetku leta 2008 priznati poraz. Drnovšek leto pred tem tako sploh ni več kandidiral za drugi mandat.
Tone Partljič, slovenski pisatelj, dramatik, pred dvema desetletjema in več tudi poslanec LDS, je ob praznovanju Drnovškovega abrahama na tržnici sredi Zagorja dejal, da je Drnovšek v Slovenijo padel kot dar iz nebes in da je za LDS nenadomestljiv. Razvoj dogodkov je v poznejših letih pokazal, da je bil za LDS res nenadomestljiv, saj je stranka po njegovem odhodu začela hitro propadati. A Drnovšek, kot noben še tako sposoben politik, ni bil svetnik. To proti koncu svojega življenja tudi ni hotel (več) biti. Bil je samo človek z vsemi napakami in slabostmi.
V prvi vrsti pa je bil politik. Politik posebne sorte, takšen, ki jih danes ne delajo več.
NOVI REPORTER MAGAZIN ŽE PRI VAŠEM PRODAJALCU ČASOPISOV
Magazin
