Kot bi se uresničevala Nostradamusova prerokba o koncu sveta. Konec minulega tedna se je nad Slovenijo dobesedno utrgalo nebo. Podivjane reke in hudourniki so dobili silovito moč. Podtalnica se je začela zlivati na površje, sprožili so se zemeljski plazovi. Voda je odnašala vse pred sabo; poplavljala domove, odnašala hiše …, materialna škoda se meri v milijardah evrov. Tisočim Slovencem se je v hipu podrl svet. Ostali so brez vsega, a bili vseeno srečni, da so ostali živi. Našteli so tudi pet smrtnih žrtev.
Kaj je šlo narobe, da smo bili priča takšni naravni katastrofi, se danes, ko je huda ura minila, mnogi sprašujemo. Bi se jo dalo preprečiti ali vsaj omejiti? So ekstremni vremenski pojavi, ki smo jim priča to poletje, od neurij do poplav, posledica podnebnih sprememb, segrevanja Zemlje? Nedvomno je narava človeku še enkrat pokazala zobe v vsej svoji brutalnosti. Je prišlo zadnje opozorilo, da bi morali v bodoče živeti drugače, saj bi nas lahko v nasprotnem primeru doletele podobne ali še hujše naravne nesreče?
Že zdaj je jasno, da bo sanacija draga in dolgotrajna in da se tudi uničena življenja na tisoče prizadetih ljudi v poplavah ne bodo tako hitro spet sestavila. Prvi odziv na takšne katastrofe mora biti človeška solidarnost, da si drug drugemu pomagamo. Tega Slovencem ne manjka ne v preteklosti ne danes. A samo solidarnost bo premalo, opustošenje ima take dimenzije, da tako majhna država, kot je Slovenija, brez pomoči Evropske unije, sanacije finančno sama ne bi zmogla.
Podobno kot v času pandemije bodo gotovo tudi te krizne razmere poskušali nekateri izkoristiti, da si napolnijo lastne žepe. Da mastno zaslužijo ob nesreči drugih ljudi.
Aktualna vlada je pred veliko preizkušnjo, tudi konstruktivna drža opozicije je v takih izrednih razmerah nujno potrebna. Po odzivih v prvih dneh po katastrofi se eni in drugi tega zavedajo. Medsebojna obtoževanja, kdo je v preteklosti kaj oziroma česa ni naredil, ne bodo pripeljala nikamor. Bi se pa morali na napakah iz preteklosti marsikaj naučiti, da se ne bi ponavljale v sedanjosti in prihodnosti.
Politika bi gotovo morala bolj prisluhniti neodvisnim strokovnjakom, ki že leta opozarjajo, kaj vse gre narobe na okoljskem področju. Zakaj se denimo preusmerja denar za urejanje vodotokov za druge namene. Zakaj so se spreminjali prostorski akti in se dovoljevala pozidava na poplavnih območjih? V preteklosti smo bili priča že kar precej poplavam, ki so jim sledile sanacije.
Bilo je nekaj dobrih projektov, bili pa so tudi zgrešeni, kar se je videlo takoj ob naslednjih poplavah. Ponekod voda ni več prestopila bregov, drugod se je žal zgodba ponovila. Precej javnega denarja, ki šel v te namene, je bilo gotovo tudi neracionalno porabljenega. A učinkovitega nadzora nad vsem tem nikoli ni bilo. Sploh pa to, da bi kdo na koncu za kaj odgovarjal.
Denar, interesi kapitala in pogosto z njim povezane politike, tako na državnem kot lokalnem nivoju, imajo svojo moč. Nekateri župani slovenskih občin so najmanj do kolen pogreznjeni v to korupcijsko močvirje. Marsikje so poslovne cone zrasle tudi na območjih, ki so bila v preteklosti zaradi poplav nezazidljiva. Pomembna so bila le nova delovna mesta in dodatni finančni prilivi v občinske blagajne, na škodo, ki lahko nastane ob naravni katastrofi, tedaj ni razmišljal nihče. Če pa že, je računal na to, da jo bo na koncu krila država oziroma davkoplačevalci, medtem ko bodo sami še naprej lepo privatizirali dobičke.
/
Zadnji teden gledamo, poslušamo in beremo številne navdušujoče zgodbe o požrtvovalnih gasilcih, vojakih, pripadnikih civilne zaščite, prostovoljcih … Radijske postaje, televizije in humanitarne organizacije zbirajo finančna in materialna sredstva za prizadete v poplavah. Odziv je res neverjeten. V parlamentu je bila soglasno sprejeta novela zakona o odpravljanju posledic naravnih nesreč, ki bo omogočila pospešeno dodelitev finančnih sredstev prizadetim občinam.
Vlada s predlogom rebalansa letošnjega proračuna namenja 520 milijonov evrov za financiranje ukrepov za odpravo posledic ujme. Državo je sredi tedna obiskala predsednica Evropske komisije. S helikopterjem so jo peljali v Črno na Koroškem, da je lahko videla opustošenje narave v živo. Ursula von der Leyen je Sloveniji obljubila 400 milijonov evrov iz evropskega solidarnostnega sklada, poleg tega bomo lahko izkoristili 2,7 milijarde evrov posojil iz sklada EU za okrevanje po epidemiji.
Vse lepo in prav. Bilo pa bi tudi dobro, da bi se zagotovil učinkovit evropski in slovenski nadzor nad porabo vsega tega denarja, ki bo šel v naslednjih letih za sanacijo posledic poplav. Podobno kot v času pandemije bodo gotovo tudi te krizne razmere poskušali nekateri izkoristiti, da si napolnijo lastne žepe. Da mastno zaslužijo ob nesreči drugih ljudi.
