Motiv za to naj bi bil deloma dejstvo, da gre za tri stranke, ki so vključene v ALDE, kar pomeni, da bi bil smiseln njihov skupni nastop na evropskih volitvah, deloma pa to, da naj bi se na tak način rekonstruiralo nekaj takega, kot je bila nekoč velika LDS pod Drnovškom. Morda ta teza ni nezanimiva, je pa nerealna, še več, Šarec tega nikakor ne potrebuje in bi bil popolnoma neracionalen, če bi se odločil za kaj takega.
Pustimo za trenutek ob strani dejstvo, da ALDE ni skupni imenovalec LMŠ, SMC in SAB, ampak je pač dežnik, pod katerega zlezejo vse novoustanovljene stranke levice, ki bi v Sloveniji rade dajale vtis, da so liberalne in ne del rdečega imperija zarote, ki mu je mesto pri evropskih socialistih, vprašajmo se raje, kaj Šarec pridobi s takšno odločitvijo? Menim, da nič, ne glede na to, ali njegova medijska nirvana traja do konca mandata ali pa se konča naslednji teden.
V okoliščinah, v katerih se mainstream mediji trudijo ne vznemirjati Šarca in ko je ekonomija dovolj dobra, da bodo njegovi javnofinančni izdatki zadržali sindikate vsaj dve leti stran od ulice, je Šarec dovolj politično močen, da se odpravi na evropske volitve popolnoma sam. Torej mu ni treba za seboj vleči malo popularnega Cerarja in Bratuškove, ki jo občasno levi mediji imajo za neoliberalko. Kaj bi se zgodilo, če bi se kljub temu odločil na skupno listo?
Prvič, očitno bi postalo, da se znotraj vlade oblikuje koalicijsko jedro, pri čemer Desus, posebno pa SD začneta vse bolj izgubljati moč, saj bi se pozicije Šarca ojačale. Če bi obstajalo tako jedro, potem bi se napetosti z SD kvečjemu povečale, saj bi Cerar in Bratuškova lahko uporabila vzvod – predsednika vlade pri koordinaciji z SD.
Drugič, če naj bi tako koalicijsko jedro ostalo stabilno, bi morali SMC in SAB dobiti več kot nadproporcionalno moč, seveda na račun SMC. To pa bi bilo nevarno, saj ta stranka zaradi svoje majhnosti že zdaj nima ravno veliko vzvodov v koaliciji.
Tretjič, če gredo na evropske volitve skupaj, potem bo jasno, da bo primarno usklajevanje okoli novega slovenskega komisarja EU najprej potekalo preko takega jedra, šele potem nastopi širša koordinacija, najprej z SD in Desusom in potem še z Levico. To pa lahko pomembno destabilizira vlado. Res da več glasov Šarcu, ki glasove potrebuje, saj mora biti evropski komisar primarno njegov kandidat, toda s tem se povečuje tudi antagonizem v vladni koaliciji: PES (Stranka evropskih socialistov in demokratov) si bo preko SD zagotovo želela imeti v komisiji bolj njim kot pa Alde naklonjenega kandidata.
Za odločitev izvedbe projekta nove LDS iz dveh potrošenih strank in ene brez strukture bi vsekakor zadostovalo, če bi bil Šarec popoln bebec. Zakaj? Zaradi tega, ker bi v lastno stranko vključil koalicijske partnerje in si poleg problemov v vladi nakopal še težave v stranki.
Če se nirvana med Šarcem in mediji na neki točki konča, pa je tudi vseeno, ali je Šarec v procesu združevanja z drugima dvema strankama ali ne, ker bo v tem primeru ravno tako, kot sta bila Bratuškova in Cerar, tudi on deležen mirnega medijskega pohabljanja in degradiranja v satelitsko stranko. Posledično ves projekt ne bo imel smisla.
Še manj je iz vseh treh strank smiselno ustvarjati novo LDS. LDS je stranke in frakcije požirala in ne združevala, a drugače ni moglo biti, ker je fuzija strank vedno poskus, ki je obsojen na propad, posebno če se to zgodi LMŠ, SMC in SAB, ki nimajo prave infrastrukture, niti ne obstajajo izven državnih institucij. Poleg tega je skorajda nemogoče pričakovati, da bi rentnikom ustrezala koncentracija moči v vladi. V širokem portfelju vladajočih strank jih je danes mogoče najti pet koalicijskih, eno nadkoalicijsko in dva manjšinska poslanca. To je natančno osem vstopnih točk za rentnike.
Saj veste, če nekje ne prime, drugje verjetno bo. Krčenje vstopnih vrat in nadproporcionalna koncentracija moči v neki združeni stranki rentnikom pomembno zaplete proces zadovoljevanja apetitov. Zato take združitve niti ne more biti. Samo pomislite, celo LDS so razgnali, kaj je potem razsuti eno slamnato stranko, sestavljeno iz treh projektnih strank?
Posebno neprijetno bi lahko postalo, če bi takšna združena stranka zaživela in ne bila dovolj učinkovita pri zagotavljanju rent. Ne verjamete? To je zgodba o SMC, množični stranki, ki se je na oblasti popolnoma izgubila. Ker je iz nje samo še sekal kaos, je bil ta projekt nove LDS evtanaziran.
Za odločitev izvedbe projekta nove LDS iz dveh potrošenih strank in ene brez strukture bi vsekakor zadostovalo, če bi bil Šarec popoln bebec. Zakaj? Zaradi tega, ker bi v lastno stranko vključil koalicijske partnerje in si poleg problemov v vladi nakopal še težave v stranki. Torej, če bo do tega združevanja res prišlo in če bodo tri stranke iz slovenske različice Alde res prišle na idejo o združevanju v nekakšno novo LDS, potem vedite, da se vsem trem rok uporabe približuje zelo hitro in da histerično iščejo možnost preživetja.