Iranski milijardni posel naj bi bil v fazi preverjanja suma pranja denarja. Če postavimo ob stran, da se je po delu slovenske policije, primarno pa NPU, poudarjalo, da so skorajda pet milijard evrov veliko bančno krajo izvedli vesoljci in da lahko novica, da tožilstvo usmerja preiskavo, zbuja zgolj bojazen, da se bo sfižil še en primer, je celoten opis tega, kar zdaj počnejo na policiji s primerom Farrokh, neobičajen. Naj poskusim predvsem policiji že tisočič pojasniti nekaj stvari v zvezi s pranjem denarja.
Cilj iranske obveščevalne službe je bil po varnih kanalih korumpiranega dela evropskega bančništva, najprej v Švici, potem preko NLB, preliti čim več finančnih sredstev do končnih porabnikov, ki so denar namenjali za financiranje proliferacije, za nakup različnih sredstev za vojaško industrijo ali financiranje terorizma. Del denarja se je prelil tudi v financiranje iranske obveščevalne dejavnosti v različnih svetovnih državah. Da bi ta tok denarja lahko stekel, so Iranci preko davčne oaze uporabili sistem pranja denarja.
Troti policijski, berite še enkrat, uporabili so sistem pranja denarja! Parcelirali so zneske in jih preko vzpostavljenih kanalov, ki so imeli v jedru NLB, spet parcelirano trosili naokoli. Na tej točki je povsem nerazumno, kaj zdaj slovenska policija počne in zakaj ne more že skoraj dve leti po razkritju primera razumeti, da se je uporabil sistem pranja denarja za financiranje iranskih sivih dejavnosti in ne tega, da je šlo za pranje denarja kriminalnega izvora.
Seveda je mogoča tudi takšna preiskava, toda dvomim, da bo slovenska policija ugotovila, kako sta Banka Melli in Export Development Bank of Iran kot začetni točki, s katerih so se tokovi denarja sprožili, ta sredstva pridobila. Če bodo na NPU, podobno kot so vdrli v Banko Slovenije, vdrli v Centralno banko Islamske republike Iran, pa jim mogoče celo uspe ugotoviti tudi kaj takšnega. Vsi drugi razumemo, če se ne dokaže, da je denar, ki se je sprožil iz obeh iranskih bank, stvar kriminalnega dejanja, pranja denarja ne morejo dokazati. In ga ne bodo, ker bi zaradi tega morali prepevati Iranci ali pa bi slovenski policiji moral nekdo predati iranske obveščevalne informacije.
Mogoče je, da se motim in da me bo slovenska policija presenetila. Mogoče pa je tudi, da je Iraj Farrokhzadeh dedek Mraz, ki ni pral denarja, ampak po svetu ljudem financiral nakupe kikirikijev, arašidov, opreme za fitnes in gojil tesno prijateljstvo z Ano Karenino.
Seveda je ta denar kriminalnega izvora, ampak od tega do dokaza, da je iranska obveščevalna služba pošiljala transakcije, ki so temeljile na kaznivih dejanjih, predvsem na tihotapstvu in narkotikih, pa tudi na sivem delu iranskega proračuna, je še daleč. Bodimo realni, tudi boljši policisti, kot so slovenski, tega ne bi mogli dokazati.
Drugo, zaradi česar sem skeptičen, da policija sploh ve, kaj počne, je dejstvo, da je bila najdena transakcija, ki je definitivno povezana s klasičnim pranjem denarja (ne pa z uporabo tehnike pranja denarja za zakrivanje pravih motivov transakcij). Problem te transakcije je, da je policija ne bo mogla preiskati, če ne bo dobila informacij tuje obveščevalne službe. Ta primer se je v tujini namreč končal brez epiloga, ampak ne zaradi tega, ker predhodnega kaznivega dejanja ne bi bilo, temveč zato, ker je zgodba prišla v obveščevalne sfere in dobila povsem drugačen spin.
Naj povzamem tisto, kar je moteče v novi preiskavi: policija zelo očitno ne more razločiti med pranjem denarja in uporabo tehnike pranja denarja, zato preiskuje primer s kriminalnim dejanjem na začetku verige transakcij in ne na njenem koncu. Kar preiskuje, je nemogoče dokazati, ker dostopa do informacij ne more imeti, to, česar ne preiskuje, so primeri financiranja proliferacije, obveščevalnega dela in oboroževanja, denimo nakupa prekurzorjev za bojne strupe.
Te transakcije pa so znane, popisane in jih je mogoče preiskati. Kaj naj na osnovi vsega tega sklepamo, kot to, da gre za še eno iteracijo, v kateri se preiskava vodi v slepo ulico. Pardon, tožilstvo preusmerja preiskavo v slepo ulico.
Mogoče je, da se motim in da me bo slovenska policija presenetila. Mogoče pa je tudi, da je Iraj Farrokhzadeh dedek Mraz, ki ni pral denarja, ampak po svetu ljudem financiral nakupe kikirikijev, arašidov, opreme za fitnes in gojil tesno prijateljstvo z Ano Karenino.
V trenutku, ko pišem ta komentar, leto in pol po odprtju preiskave in dve leti po tem, ko smo v kleti državnega zbora odkrili celotno dokumentacijo primera, policija ni opravila z menoj niti enega informativnega pogovora o tem. Bi ga morala? Ne vem, vi mi povejte, jaz samo vem, da nihče drug v tej državi ni pregledal toliko dokumentacije in pridobil toliko pričanj kot jaz. In vem tudi, da če ne vprašaš, ne izveš, če ne izveš, pa primera ne rešiš. Tole gre spet vse skupaj v tri krasne.