Pozorni bralci in resni javnomnenjski voditelji, tudi tisti, ki s svojo modrostjo razsvetljujejo ljudstvo po družbenih omrežjih in najrazličnejših forumih, so me po dveh člankih, v katerih sem relativiziral lik in delo predsednika vlade, opozorili, da je moje pisanje neutemeljeno.
Tistim 70 odstotkom državljanov in državljank, ki jih pozna Ninamedia in so srčno vzljubili predsednika vlade, se moram opravičiti. Menim, da bo to najlažje storiti tako, da napišem komentar, v katerem bom poudaril odlične lastnosti tistega, ki ga nisem dostojen poimenovati z imenom in priimkom. Odslej ga bom v znak ponižnosti pred 70 odstotki Ninamedie nazival le še predsednik vlade ali pa Presvetli.
Žal so mi dejstva, ki so jih upravičeno poudarili modreci s forumov in družbenih omrežij, torej da v življenju nisem v praksi ničesar naredil, da sem kralj korupcije in da nikoli nič ne predlagam, ampak samo pametujem, preprečila, da bi lahko napisal komentar, ki bi bil dostojen lika in dela Presvetlega. In ker obup rojeva rešitve, sem se odločil, da na lokalni bencinski črpalki inhaliram bencin in poskušam najti navdih.
Odločitev se je izkazala za smiselno, po desetih minutah inhaliranja bencina sem imel občutek, da sem komentator pri Delu ali Dnevniku. S tem je nastal naslednji zapis: Ko ljudstvo spi in brezskrbno prede, Presvetli skrbi za blaginjo vseh nas. On je miren, takten, vsaka beseda, ki jo izreče, je polna modrosti.
V njegovih besedah se prepletajo analize Umarja, starodavna ljudska modrost in revolucionarnost Moša Pijade. Marsikdo pravi, da je naturščik v slovenski politiki, toda slovenska politika potrebuje prav to, človeka, ki je prišel od zunaj, neodvisnega in takega, ki lahko s trdo roko, ki jo je učvrstil boj za pridelke v Tuhinjski dolini, preseka politična spletkarjenja in igrice. In samo zunanji človek, moder in delaven, po kmečko pošten lahko poveže liberalce iz SMC in SAB, revolucionarje iz Levice, borce za socialno državo iz SD in naše upokojence Karla Erjavca.
Kljub temu da je inhaliranje bencina bistveno izboljšalo moj pogled na Presvetlega in da sem začel razumeti, kaj 70 odstotkov državljanov vidi na njem, sem razumel tudi, da to ni opis, ki bi ga bil dostojen. Želel sem razumeti, kako lahko predsednika vlade razumem kot Luko Dončića slovenske politike. Zato mi ni preostalo drugega, kot da poskusim z inhalacijo močnejših substanc. Izbral sem si liter temeljnega premaza za kovino.
Deset minut inhaliranja te snovi me je pripeljalo do roba zavesti. Naslednjih pet minut blagega inhaliranja pa me je, po mojem mnenju, spremenilo v novinarja Mladine. Začelo se mi je svitati, da je Presvetli res nekaj posebnega. Dojel sem, da je predsednik vlade strog, a pošten, da vsakemu, ki želi delati v dobro Slovenije, da priložnost in mu zaupa, vse dokler njegovo zaupanje ni izdano. On je en tak politični papež.
Presvetlega še vedno nisem zaznal v podobi Luke Dončića slovenske politike, videl sem ga zgolj kot največjo osebnost slovenskega naroda po Edvardu Kardelju.
Recimo, kdo bi dal še enkrat še eno priložnost Karlu Erjavcu, če ne bi bilo njega? Kdo bi z Levico, tem obetavnim političnim mladcem, ki nas bo s svojimi revolucionarnimi idejami nekega dne pripeljala v brezrazredno družbo, sklenil koalicijo, ki bi bila tako ohlapna, da bi ta stranka lahko ostala izven vlade in ne odgovarjala za delo vlade? Priznajte, to je politični gambit prve vrste. Šarec razume, da so v Levici skoncentrirani upi te države in jih je nesmiselno skuriti s profanimi koalicijami, v kateri nastopajo vulgoliberalne meščanske stranke? Razume tudi, da je skrb za Erjavca skrb za naše upokojence.
Inhaliranje kovinskih premazov domačega proizvajalca mi je tudi pomagalo razumeti, da je izsiljevanju kapitala potrebno reči odločen ne. Državljani raznim akrapovičem gradimo ceste, izobražujemo njihove zaposlene, ponujamo pokojninsko in zdravstveno varnost na davkoplačevalskih stroških, medtem ko oni samo štejejo dobičke in jih pošiljajo v davčne oaze.
Toda moj problem se še ni končal. Presvetlega še vedno nisem zaznal v podobi Luke Dončića slovenske politike, videl sem ga zgolj kot največjo osebnost slovenskega naroda po Edvardu Kardelju. Končna rešitev problema je prišla z enodnevnim inhaliranjem lepila, seveda spet domače proizvodnje. Sedaj mi je postalo jasno in mislim, da sem s tem postal bolj moder in prodoren kot vsi mainstream novinarji skupaj, še več, prepričan sem, da sem dosegel nivo komentatorjev na forumih Reporterja, facebooka in tviterja.
Nenadoma sem dojel, da je Presvetli pravzaprav Nikola Tesla slovenske politike. Vsi preostali sploh ne razumemo, kaj nam govori, ne razumemo njegovih ukrepov ekonomske politike. Kljub temu bo kamniški Adam Smith s svojimi ukrepi že v nekaj letih Slovenijo popeljal na nivo najbolj trajnostno razvite države blaginje v zgodovini človeštva.
Mislim, da je Presvetli izven domene vsake kritike, vsak pomislek proti njemu je neutemeljen, zdraharski in namenjen temu, da se narod krega in da na oblast pridejo temne sile slovenske neofašistične in ultraneosuperneoliberalne rasistično-homofobne desnice. Če želite, lahko o realnosti, ki nas obdaja, govorimo tudi tako. Vas bo manj bolelo, če se vam laže in če v laži verjamete?