Tisto, kar pa lahko pričakujemo, v smislu nepovratnega, pa je rekonfiguracija na politični levici. Paradoksalno, ampak Šarec utegne levi pol slovenske politike razbiti in na novo sestaviti. Vsaj prvih šest mesecev njegove vlade namreč deluje, kot da je to glavni element njegovega vladanja. Drugače tudi ne more biti, če je en mandat še mogoče vzdrževati koalicijskega spačka v podobi Cerarjeve vlade z dodatkom SAB in ekstenzijo do Levice, taka tvorba ne more biti mehanizem za ponovitev mandata.
V prvi sliki je SMC. Vloga, ki jo je zavzela ta stranka, je na moč identična tisti, ki jo je imela LDS v času Pahorjeve vlade, ko so se vsi kanoni levice usmerili na dokončno dezintegracijo stranke. In ne pozabimo, levi pol slovenske politike je v ubijanju svojih političnih favoritov bistveno bolj učinkovit kot njegov desni antipod. Upoštevajoč dejstvo, da je SMC obremenjena z največ zgodbami iz preteklega mandata in da kot prva stranka bivše koalicije nosi največ odgovornosti, je ob svojem skrčenju postala najlažja tarča.
Z izrezom Lebna iz slike, ki je bil najmočnejši preživeli operativec SMC, in ob napadu na drugega največjega operativca Počivalška je razpad sistema v tej stranki neizogiben. Smrt stranke pa je zagotovljena s Cerarjem kot njenim predsednikom. Še večji problem kot razkrajanje omrežja te stranke je namreč prav njen predsednik. Če pustimo ob robu, da je Cerarjeva politična inteligenca vsaj tako podpovprečna, kot je bila Virantova, saj je sposoben zgolj nemo sprejemati politične klofute, ima ta stranka še resen strukturni problem.
SD je trenutno v poziciji, da v koaliciji ne more delovati, saj Levica z velikim pompom prevzema vse velike socialne tematike, iz koalicije pa tudi ne more, ker, saj veste, tam zunaj jih čakajo mediji in Janša.
Praviloma zunanji minister, ki je večino časa odsoten, ne more biti učinkovit predsednik stranke, če pa gre še za političnega amaterja, kot je Cerar, je problem toliko večji. SMC, če hoče preživeti, mora dobiti operativnega predsednika, ki bo znal stranko stabilizirati in vrniti kakšno politično klofuto ter s tem ojačati pozicijo v vladi. Tako se odpre Šarčev prostor proti volilnemu telesu SMC in njegovemu potencialu.
Prva slika pa je dejansko pomembna za razumevanje druge slike koalicije. Stranka, ki očitno niti ne razume, kaj se ji dogaja, in tega ni razumela do sprejemanja proračuna v državnem zboru, je SD. Leta osipanja stranke, njen poskus premika iz leve sredine na radikalno levo v želji po zamejitvi rasti Levice in kadrovski preboji mimo vseh pravil napredovanja po stranki so pozicijo SD postavili v popolno nemilost v vladi. Če recimo danes SD javno razlaga, da način dela koalicije v relaciji do Levice ni ustrezen, potem samo sporoča, da so se zbudili v političnem peklu, v katerem je postala popolnoma nemočna.
Realno gledano, kaj pa, če Šarec popolnoma povozi SD s separatnimi dogovori z Levico? Bo šla SD iz vlade? Kam? Sedeti v opozicijo s SDS? Si upa pogoltniti tveganje, da jo levi volivci kaznujejo zaradi destabilizacije Šarčeve vlade samo zaradi tega, ker ne najdejo odgovora na vprašanje, kako zaustaviti prodor Levice v njihovo volilno telo? SD je trenutno v poziciji, da v koaliciji ne more delovati, saj Levica z velikim pompom prevzema vse velike socialne tematike, iz koalicije pa tudi ne more, ker, saj veste, tam zunaj jih čakajo mediji in Janša.
V nasprotju s SMC, SD menjava predsednika stranke ne bi pomenila ničesar, SD mora najti nov način delovanja, ali pa bo v naslednjem mandatu tako, kot je zdaj SMC, majhna, nestabilna in pred implozijo. Problem SD je še večji, saj če se sami ne bodo lotili zamejitve Levice, bo to naredil Šarec, ampak Šarec bo to ukrojil po svoji meri. To je doslej že jasno.
V tretji sliki je Levica. Ta je v diametralni poziciji s SD, ne more v koalicijo ne more pa niti iz opozicije. Ta stranka je v pat poziciji. Bolj kot se bo zaletavala v koalicijo, bolj bo požirala volilno telo SD in prav nič leve sredine. Ta prostor bo ostal Šarcu in tega prostora je precej. To pa pomeni, da bo na koncu, tudi če Levica požre celo SD, vseeno postala Šarčev privesek. Morda se zdi danes ravno obratno, toda formula z Levico v koaliciji, in to tako, da sedi v opoziciji, je za to stranko na dolgi rok smrtonosna.
Če Šarcu uspe zmanipulirati SD in Levico, tako da prva izgine, druga pa zraste, ima Levica samo še eno možnost, in sicer Šarčevo vlado. Sicer, saj veste, bo imel Janša vlado. To pa je že nekaj, kar povzroči mandat servilnosti Šarcu tudi s strani murgelskega cirkusa z Mescem na čelu. In potem bo Levica požrla vse to, kar žre SD danes.
Na tej točki ne morem trditi, da Šarec in njegova sivina res igrata politični šah rekonfiguracije levega dela slovenske politike, vem samo, da so pozicije nastavljene tako, da bi pravilna igra lahko uničila SMC, SD in smrtonosno blokirala Levico ter na široko odprla pot za zajetje leve sredine.
Z levitvijo Desus v SAB pa tudi ne bi smelo biti težav, ker je to očitno že kar naravni proces. Pa ne pozabite, vsak levi volivec več za Šarca pomeni še nekaj več dodatnih minut medijskega lezenja v njegovo guzico. Tako se, spoštovani, rodi politični Leviatan.
