Proticepilstvo je nadstrankarsko in nadideološko. Z njim se – tudi pri duhovnikih – otepajo tudi v Cerkvi na Slovenskem. S pojasnilom »ob nekaterih napačnih teoloških razlagah in praksah ob cepljenju proti virusu Covid-19« se je danes oglasil tudi novi novomeški msgr. dr. Andrej Saje. Želi razjasniti dvome in ustaviti napačno prakso glede vprašanja cepljenja in povezave cepiva z delovanjem hudobnega duha.

Pod uvodnim spisom Gorazda Kocijančiča (objavljen je bil nedavno v Sobotni prilogi) je pravkar izšel zbornik (Proti epidemiji enoumju, Kud logos) sestavkov zvečine nasprotnikov cepljenja zoper novi koronavirus. Pod eno streho so se našli ljudje, ki sicer pripadajo zelo različnim (tudi levo-desno) nazorom. Legitimirana je nova delitev na cepilce in anticepilce.

Poslanci so odprli interpelicijski sveženj, zadnji poskus opozicije zamajati vlado Janeza Janše. V ponedeljek je na vrsti pravosodni minister Marjan Dikaučič, za njim se pride pred poslance zagovarjati notranji minister Aleš Hojsa in za finale – najbrž konec januarja – se bo na zatožni klopi znašel okoljski minister Andrej Vizjak.

Kriza je, vsi z zvrha Evropske unije in navzdol pa ravnamo drugače: privoščimo si izdatno dozo proračunskega slavja, vladni botri mu pravijo prvi razvojni proračun po dolgih letih. Uradno in hvalevredno zato, da bi ne zadušili obetajočo rast gospodarstva in za krepitev zdravstva, manj hvalevredno zaradi supervolilnega leta in zadovoljevanja potreb volivcev.

Pisatelj in akademik Zorko Simčič danes praznuje sto let. V svoji literaturi, zlasti še v prozi, je pretresljivo upodobil like slovenske politične emigracije in jih tako umetniško pripeljal domov ter bralce seznanil z dolgo zamolčano in neznano usodo velikega števila slovenskih ljudi.

V petek, 19. novembra, bo pisatelj, akademik in Prešernov nagrajenec Zorko Simčič praznoval sto let. V svoji literaturi, zlasti še v prozi, je pretresljivo upodobil like slovenske politične emigracije in jih tako umetniško pripeljal domov ter bralce seznanil z dolgo zamolčano in neznano usodo velikega števila slovenskih ljudi.

4. decembra bo predsednik državnega sveta Alojz Kovšca svojo Gospodarsko aktivno stranko združil s Počivalškovo SMC. Ime združene stranke ni znano, treba bo premisliti, katero ime stranke bi prepričalo stare in zlasti nove volivce, pravi v intervjuju.

Ljubljanski župan Zoran Janković je prek Javni zavod Ljubljanski grad preprečil, da bi se minulo nedeljo v grajski kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu darovala sveta maša za pokojne domobrance, pokopane na bližnjem, po vojni oskrunjenem vojaškem pokopališču na Orlovem vrhu.

S cepljenjem smo zamudili že včeraj, tudi če bi zdaj kot po čudežu navalili na cepilne centre, bi imunost v družbi dosegli šele po kakih petih ali šestih tednih. Sledilo je kolektivno kaznovanje.

Volitve ne bodo predčasne, ampak najbolj zgodaj, kot še dopušča zakon. V NSI upajo, da bodo do takrat zamejili epidemijo, četudi je vlada izgubili še vse bitke s kovidom. Da bi nam vsem skupaj le uspelo. Predsednik republike ne verjame, da bo epidemija vplivala na potek volitev. Mar res? Se oproščamo, Boruta Pahorja smo narobe razumeli, eno je potek volitev, drugo so izidi svobodne izbire.

Znotraj Evropske ljudske stranke sta SDS in njen dolgoletni voditelj in že nekaj časa marginalizirana. Sprašujemo se, ali bo najmočnejšo stranko slovenske desnice zaneslo iz tabora najštevilčnejše evropske politične skupine? Janez Janša je pred tujimi novinarji že izjavil, da upa na spremembe v Evropski ljudski stranke, drugače pa »so tukaj tudi druge možnosti«.

Opozicija vsepovprek snubi ministre, ki se iz različnih razlogov znajdejo v središču pozornosti. V takšnih razmerah seveda nihče niti, kot pravijo eden za drugim, »ne razmišlja o odstopu«. In imajo dober razlog za vztrajanje: le še nekaj mesec je do konca vlade tega mandata.

»Danes niso časi za tako imenovano pahorjanstvo, ampak so časi, ko se je treba odločiti, na kateri strani si.« Tako je Marjan Šarec pozval na okope, ker predsednik državnega zbora Igor Zorčič ni sledil obstrukciji seje državnega zbora. Ali ni mar Milan Kučan napovedal, da je zdaj čas opredeljevanja in ne čas za sanje? To je bilo pred tridesetimi leti, danes je nov dan.

»Pogovarjamo se tudi z župani. A tudi tisti, s katerimi se pogovarjamo, s pogovarjajo še na drugih koncih.« Tako je predsednik državnega zbora Igor Zorčič v oddaji Studiu City odgovoril na vprašanje, ali ustanavlja stranko skupaj s kočevskim županom Vladimirjem Prebiličem in mariborskim županom Sašem Arsenovićem. Zorčič je najbrž meril na Prebiliča, ki se bo te dni po naših informacijah srečal s predsednikom SLS in enim glavnih pobudnikov liste Povežimo Slovenijo Marjanom Podobnikom.

Komisija za preprečevanjem je ves čas obstoja podvržena takšnim ali drugačnim kritikam in obravnavam, tudi diskreditacijam. Če je kdo nezadovoljen z neko odločitvijo, to ne bi smelo pomeniti, da si lahko privošči diskvalifikacijo neodvisnih organov, pravi v pogovoru njen predsednik dr. Robert Šumi.

Predčasnih volitev ne bo, je sporočila vlada. Kaj torej do konca mandata vendarle lahko še postori osmi sklic poslancev državnega zbora?

Pri predsedniku republike se bo danes predstavil kandidat za ustavnega sodnika pravnik in filozof dr. Rok Svetlič. Ne kaže mu najbolje, tudi pri njemu kot pri prejšnjih kandidatih že kdo »izvrta« kaj neprijetnega, tokrat je v tej »diskreditaciji in likvidaciji« sodeloval njegov akademski kolega dr. Saša Zagorc z ljubljanske pravne fakultete.

25 let je minilo od sprejetja Zakona o popravi krivic. Mnoge žrtve za pravice po tem zakonu še dandanes ne vedo Odškodnine so mizerne, saj je bilo za več kot 35.000 pozitivno rešenih vlog izplačanih le nekaj nad sto milijonov evrov, pravi v pogovoru direktor muzeja novejše zgodovine dr. Jože Dežman. Nasprotno pa je država vsem, ki so sodelovali v partizanskem gibanju in stalinistični revoluciji, ohranila rentni sistem vzpostavljen v drugi Jugoslaviji; nekaj milijard evrov nas je stal. Izkop posmrtnih ostankov žrtev iz jama pod Macesnovo gorico, se bo začel prihodnje leto 2022, brž ko bo mogoče.

Na Češkem je pred dnevi na volitvah že spodletelo populističnemu premierju Andreju Babišu. Združena madžarska opozicije namerava na volitvah aprila prihodnje leto s predvolilno koalicijo po dvanajstih letih z oblasti vreči nacionalnega populista Viktorja Orbana. Kdo naj bi ga izzval?

Zakaj le bi si s sprejemom proračuna vladna združba znebila vseh skrbi in si zagotovila obstoj do konca mandata? Že Šarčevi vladi se je dogajalo vse kaj drugega, čeprav je le nekaj tednov pred odstopom pod streho spravil proračunski dokumente za dve leti. Koalicija že ima dva glasova Desusa. Uradno upokojenska stranka proračunu odločno nasprotuje, Ivan Hršak in Branko Simonović pa še bolj odločno razmišljata po svoje. Ima že prav Vinko Gorenak: vse je bilo tako, kot je bilo včeraj.