»On (Robert Golob, op. a.) je izbira nezadovoljnih z dvoletno strahovlado Janeza Janše,« pravi v sobotni prilogi zagrebškega Jutarnjega lista Magazin, nekdanji predsednik države Milan Kučan. »Državljani so spoznali v kaj vodi strahovlada in glasovali za človeka, za katerega so ocenili, da ima največ možnosti premagati Janšo in njegovo stranko.« Kučan je posebej izpostavil pomen civilne družbe in poraz vlade referendumu o vodi. »Ta trend se je nadaljeval, izid je golobova zmaga na volitvah.«

Za nami so četrte volitve, ki jih je v boju za zmago izgubil Janez Janša, po tem ko mu je bilo prvič dano zmagati leta 2004. Nasledniku Jožeta Pučnika se stolček, na katerem sedi že domala tri desetletja, tudi tokrat ni niti zamajal.

Teden dni pred volitvami, v soboto, sem obiskal stojnice na tržnici prestolnice – tiste s strankarskimi rekviziti in aktivisti. Pri SAB sem dajal korajžo Angeliki Mlinar in Ivu Vajglu. S prstom na fotografijo Goloba je na štantu Gibanja Svobode kazala starejša državljanka, češ ta je ta pravi.

Kako bo »hipi in japi«, kot piše berlinski Tagesspiegel, izvedel obrat dozdajšnje desno populistične politične smeri, za kar je dobil mandat volivcev?

Frane Adam, eden (mednarodno) najbolj citiranih slovenskih družboslovcev v intervjuju pravi, da zmagovalec volitev Robert Golob igra na več strun, ki pa niso uglašene: malo suverenizma, malo globalizma, populistični toni se kombinirajo s tehnokratsko usmerjenostjo, skrajno levičarske parole se kosajo z izjavami, da je Gibanje Svoboda sredinska, liberalna stranka.

Robert Golob drvi napovedanemu rekordu naproti: v 34 dneh bi rad sestavil vlado, tako kot njegov prijatelj Lojze Peterle. Je to res tako nujno? Dve leti smo lahko živeli v nesvobodi in še prej dve leti v zmedi petih neoperativnih strank levice in leve sredine.

Državna volilna komisija je januarja obravnavala tudi predlog člana Draga Zadergala (SDS), zaposlenega v kabinetu predsednika vlade, ki ga je zmotilo vzdrževanja reda na volišču in območju volišča na predčasnem glasovanju na Gospodarskem razstavišču. Šlo je kajpada za lansko referendumsko glasovanje o zakonu o vodah. Takrat se je v Ljubljani (za vseh 14 volilnih okrajev) predčasno prvič glasovalo na eni lokaciji, udeležba je bila množična, kar je že nakazovalo padec zakona.

Nekdanji poslanec SDS Ivo Hvalica obžaluje, da so soočenja na nacionalni televiziji delovala tako drugorazredno v primerjavi s POP TV in Kanalom A, ki je l ob bok postavil glavna rivala volitev.

Kaj bo odločilo najpomembnejše volitve leta 2022? Poznavalci pravijo, da se kar polovica slovenskih volilnih upravičencev še odloča, kateri stranki oziroma listi bi namenili svoj glas. Odločilo bo, kdo v jasno postavljenih taborih bo mobiliziral več »svojih« volivcev.

Po enem od nizov soočenj se je pojavil nenavaden očitek: voditeljica SD Tanja Fajon je tudi tokrat raje napadala vlado, namesto da bi razložila vsebinske koncepte svoje stranke SD.

Kandidatka SD za poslanko Dominika Švarc Pipan v Ivančni Gorici ni hotela dati roke kandidatu v tem okraju Janezu Janši, četudi jo je ta ponudil. Izvedla je v angleščini tako imenovano non-handshake gesto. Nevljudnost je pospremila z vljudnimi besedami: »Gospod predsednik, razočarali ste me!« Kaj potem, če jo je razočaral, saj ga ni volila.

Ob 150. letnici rojstva je zgodovinar prof. dr. Andrej Rahten napisal obsežno biografijo slovenskega državnika kraljeve Jugoslavije Antona Korošča. Pravkar je izšla pri Cankarjevi založbi.

V pogovoru smo patra Branka Cestnika vprašali, ali za vernike odločitev za podporo vladnim koalicijskim strankam nikakor ne more biti samoumevna?

Andraž Zorko iz agencije Valicon o predvolilni kampanji, ki smo jo priča pred aprilskimi volitvami v državni zbor.

Že vrsto let je na družbenih omrežjih večina volivcev. Ali in koliko uspejo stranke s svojimi sporočili na njih sploh biti opažene. Volilna kampanja je v polnem zamahu.

Morda je koga presenetila novica, da bo volitve spremljal Ovse oziroma njegov Urad za demokratične institucije in človekove pravice. Neupravičeno, tudi pred štirimi leti so bili v Sloveniji in spisali zajetno in podrobno končno poročilo. Izvedbo volitev so ob priporočilih pohvalili, opazili niso nič takega, kar bi jim jemalo legitimnost.

Na prvem predvolilnem soočenju predsednikov parlamentarnih strank na TV Slovenija prejšnji teden sta sodelovala politika, ki na volitvah sploh ne sodelujeta. Podpredsednica SDS evropska poslanka Romana Tomc se ne poteguje za sedež v državnem zboru, enako velja za predsednika Slovenske ljudske stranke Marjana Podobnika, ki je zastopal listo petih strank Povežimo Slovenijo.

Televizija Slovenija se pripravlja na predvolilna soočenja, ki lahko prepričajo še ne prepričane in prevesijo izid volitev na to ali ono stran. Oblastne stranke so medtem še trdneje zategnila za vajeti tega poželenja vrednega plena. Velika večina novinarjev na RTV Sloveniji se temu podrejanju upira.

Prvega julija lani je generalni direktor RTV Slovenije Andrej Grah Whatmough za zaposlene izdal Smernice za nastopanje na družabnih omrežjih in digitalnih platformah. Ker po njegovem prepričanju niso zalegle, bi smernice dopolnil. Ko bo kratka dopolnitev konec marca sprejeta, bo zaposlene, ki bodo smernice kršili v posameznih točkah, delodajalec »sankcioniral brez izjeme«, zagotavlja Whatmough.

Število državljanov Ruske federacije v Sloveniji se je v zadnjih desetih letih povečalo za skoraj šestkrat. Bo po invaziji njihove države v Ukrajino in spopadu z Zahodom Slovenija še prava oaza za ruske državljane?