V pogovoru smo patra Branka Cestnika vprašali, ali za vernike odločitev za podporo vladnim koalicijskim strankam nikakor ne more biti samoumevna?

Andraž Zorko iz agencije Valicon o predvolilni kampanji, ki smo jo priča pred aprilskimi volitvami v državni zbor.

Že vrsto let je na družbenih omrežjih večina volivcev. Ali in koliko uspejo stranke s svojimi sporočili na njih sploh biti opažene. Volilna kampanja je v polnem zamahu.

Morda je koga presenetila novica, da bo volitve spremljal Ovse oziroma njegov Urad za demokratične institucije in človekove pravice. Neupravičeno, tudi pred štirimi leti so bili v Sloveniji in spisali zajetno in podrobno končno poročilo. Izvedbo volitev so ob priporočilih pohvalili, opazili niso nič takega, kar bi jim jemalo legitimnost.

Na prvem predvolilnem soočenju predsednikov parlamentarnih strank na TV Slovenija prejšnji teden sta sodelovala politika, ki na volitvah sploh ne sodelujeta. Podpredsednica SDS evropska poslanka Romana Tomc se ne poteguje za sedež v državnem zboru, enako velja za predsednika Slovenske ljudske stranke Marjana Podobnika, ki je zastopal listo petih strank Povežimo Slovenijo.

Televizija Slovenija se pripravlja na predvolilna soočenja, ki lahko prepričajo še ne prepričane in prevesijo izid volitev na to ali ono stran. Oblastne stranke so medtem še trdneje zategnila za vajeti tega poželenja vrednega plena. Velika večina novinarjev na RTV Sloveniji se temu podrejanju upira.

Prvega julija lani je generalni direktor RTV Slovenije Andrej Grah Whatmough za zaposlene izdal Smernice za nastopanje na družabnih omrežjih in digitalnih platformah. Ker po njegovem prepričanju niso zalegle, bi smernice dopolnil. Ko bo kratka dopolnitev konec marca sprejeta, bo zaposlene, ki bodo smernice kršili v posameznih točkah, delodajalec »sankcioniral brez izjeme«, zagotavlja Whatmough.

Število državljanov Ruske federacije v Sloveniji se je v zadnjih desetih letih povečalo za skoraj šestkrat. Bo po invaziji njihove države v Ukrajino in spopadu z Zahodom Slovenija še prava oaza za ruske državljane?

Upokojeni sodelavec ZRC SAZU sociolog Tomaž Mastnak je v Dnevnikovi kolumni tudi na rusko agresijo – kot donedavno na cepljenje zoper kovid-19 – pogledal s protiglobalističnimi očali.

Neustavljivo je mamljivo medsebojno zmerjanje s putinizmom oziroma putinščino. Z leve slikajo Janeza Janšo v podobi Putina, z desne pa jim niso ušle Putinove besede, da je motiv njegove »operacije« denacifikacija Ukrajine.

Osrednji argument opravičevanja oziroma razumevanja ruske agresije na Ukrajino ostaja kršitev obljube Zahoda, da se Nato ne bo širil na vzhod. Obtožba se nanaša pogajanja o združitvi Nemčije leta 1990, po padcu Berlinskega zidu novembra 1989.

V začetku leta 2021 je bilo med prebivalci Slovenije 3.519 državljanov Ruske federacije (45 % moških in 55 % žensk). Njihovo število se je v zadnjih 10 letih povečalo za skoraj šestkrat, poroča statistični urad.

Sliko Brez naslova (rumena in plava) je leta 1954 podpisal slavni ameriški umetnik latvijskega rodu Mark Rothko (1903 – 1970). Rothko ni imel v mislih ukrajinske zastave. To so prvič uradno uporabili leta 1918, v obdobju Ukrajinske narodne republike. Za časa Sovjetske zveze je bila kot nacionalni simbol prepovedana, vnovič so jo začeli uporabljati leta 1992.

V polnem volilnem zagonu sse lovenska politika in njeni navijači niso mogli vzdržati vojnega dobičkarstva. Če je bil do 24. februarja 2022 strah in trepet Orban oziroma vseobsežna orbanizacija, je zdaj pretnja putinizacija Slovenije.

Poslanec LMŠ Robert Pavšič je tisti predsednik preiskovalne komisije, ki je predsedniku vlade Janezu Janši osebno izročil vabilo na zaslišanje. Konec februarja je predstavil vmesno poročilo. Glede vladnega ukrepanja v epidemiji je komisija preiskovalnim organom podala naznanitev sumov več kaznivih dejanj, vlado pa pozvalo k takojšnjemu odstopu.

Nekdanji veleposlanik v ZDA in stalni predstavnik pri Natu dr. Božo Cerar pojasnjuje spremenjeno evropska varnostna arhitekturo, ki se je znašla na preizkušnji. Pravila mednarodnega obnašanja so vse manj pomembna, kdor je močnejši narekuje poteze. Osrednji igralec te »trde moči« je tudi Vladimir Putin.

Poznavalci strateškega komuniciranje pravijo, da politična polarizacija koristi mobiliziranju bolj odmaknjenih delov političnega prostora. V slovenskem primeru sta to SDS in Levica. Ob tem se odpira dovolj prostor za pridobivanje glasov s sredinskostjo.

Kakšen status ima Koalicija ustavnega loka, kaže vnovična pojavitev njegovega »izumitelja« ekonomista Jožeta P. Damijana. Skoraj leto dni po zadnjem političnem posegu je nastopil v imenu svojih prijateljev in kolegov iz Demokratične alternative (DA). Med njimi je na področju podnebnih sprememb sodeloval tudi Robert Golob.

Nekdanji predsednik SD dr. Igor Lukšič kritizira neorganizirano levo sredino in svari pred vplivom kapitalskih blokov na levici.

Nekaj distance do novega odrešenika na levi sredini je pokazala najstarejša stranka – Socialni demokrati Tanje Fajon. Ali res Robert Golob s stranko Gibanje Svoboda ne more brez koalicije KUL, to pa ne brez Goloba?