Gre v spopadu med predsednikom vlade Robertom Golobom in notranjo ministrico Tatjano Bobnar res za zdrs dveh novincev v politiki oziroma nepravih politikov? Mar Golob ni znal ali celo ni hotel rešiti zapleta, ki ga – vsaj za navadne ljudi oziroma volivce – niti ne bi smelo biti?

Po zaprtju referendumske fronte se za koalicijo odpirajo nove. Kar je dobro, saj niso toliko povezane z »nagajanjem« največje opozicijske stranke oziroma antijanšizmom. Prihaja čas, da se začne delati na reformah in se denimo ukvarja z zdravstvom.

Svoje poglede na dogajanja v družbi in politiki pogosto posreduje tudi širšemu krogu zainteresiranih in v tem smislu deluje kot intelektualec v javnosti. Pojasnil je, zakaj je z Anžetom Logarjem v igri končanje političnega sloga, ki ga je uveljavil Janez Janša.

Anže Logar je v predsedniški kampanji izjavil, da je nekaka dvoživka – kandidat in poslanec. Obvestil je vodjo poslanske skupine, da kot kandidat ne bo sodeloval pri vsakodnevni politiki poslanske skupine in da torej ne bo dajal podpisov pod zakonodajne iniciative, glasoval bo po lastnem prepričanju, ne tako, kot se je dogovorili s poslanci v stranki. Volitve so minile, ni več dvoživka, vendar ni, denimo, pridal svojega podpisa za izvedbo posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o dohodnini.

Skoraj na koncu supervolilnega leta smo. Referendumi so prišli na vrsto na koncu, ko se je – tako je bilo videti glede na lokalne volitve – krivulja volilne udeležbe začela spuščati. Janez Janša kot prvi pobudnik referendumov je računal na višji mobilizacijski potencial volivcev stranke SDS, ki bi prišel do izraza ob nižji udeležbi. Kar se ni uresničilo.

Ob stoti obletnici Mussolinijevega prevzema oblasti v Italiji smo se pogovarjali z zgodovinarjem mlajšega rodu dr. Maticem Batičem, znanstvenim sodelavcem Študijskega centra za narodno spravo. Obrazložil je, zakaj pri fašizmu ne gre za poskus vračanja nazaj, temveč za revolucionarni poskus oblikovanja alternativne modernosti.

Anže Logar je lahko vse, pravi predsednik SDS Janez Janša, njegova prihodnost je svetla, a mora s svojim politični kapitalom ravnati načelno. Kaj je imel s tem v mislih? Gotovo je bilo v Logarjevih nastopih kot predsedniškega kandidata precej pragmatizma in zato manj načelnosti.

Trojni referendum je referendum o vladi Roberta Goloba. Sila nenavadno je ta odločitev prvaka SDS opozicije, da svojemu volilnemu telesu daje upanje na zmago, potem ko je bil poražen na aprilskih volitvah in se vlada ni niti konstituirala po svojih predstavah. Kaj bo storil Janez Janša, če ga spet premaga »vzporedni mehanizem«?

Tudi supervolilno leto (z referendumi to nedeljo) je očitno prispevalo k zdesetkani volilni udeležbi, omogočilo pa nam je tudi lažje prepoznati posebnosti volitev – državnozborskih, predsedniških in lokalnih. Kočevski župan Vladimir Prebilič (ob sedmih kandidatih je dobil 70-odstotno podporo) je to vedel, zato je uspešno nastopil na predsedniških volitvah.

Minulo soboto, ko je vladal volilni molk pred predsedniškimi volitvami, bi si v Naklem lahko privoščil golaž, a sem se prijaznemu povabilu župana zahvalil. Nista še minili dve uri od bolj poznega zajtrka. Kozarček vina s pecivom se je le prilegel na to Martinovo soboto, z Ivanom Megličem pa sva preletela uresničene in začete projekte, ki jih je izdal v lični brošuri. Postavil jo je sam.

Kako se bomo odločali na referendumih 27. novembra? Na glasovalnem lističu so zakon o vladi, zakon o Radioteleviziji Slovenija in zakon o dolgotrajni oskrbi.

Romska kalvarija je zelo večplastna, zato je odklanjanje pokopa ostankov zamolčanih žrtev Romov v Ljubljani, pri čemer trmasto vztraja ljubljanski župan Zoran Janković, vredno obžalovanje in obsodbe. Kot ugotavlja član odbora za izkop in pieteten pokop med vojno pobitih Romov dr. Miran Komac z Inštituta za narodnostna vprašanja, je romska manjšina pri nas med drugo svetovno vojno doživela okoli 70-odstotni pomor celotne populacije (vsaj 250) – zagrešila je tako okupatorska stran kot so ga tudi partizanske enote. Omenimo Mačkovec, Iško vas, Sodražico, Horjul in Kanižarico.

Kdo v nedeljo bo boljši: Janšev vajenec Anže Logar ali Kučanova protežiranka Nataša Pirc Musar? Anketarji so poskrbeli za pravo dramo, za enega od njiju se bo v nedeljo zvečer spremenila v toliko večjo tragedijo – predvsem to velja predvsem za favoritko Natašo Pirc Musar.

Predsedniški kandidat s podporo SDS in SLS Anže Logar se ponaša z doktorskim nazivom (tudi na plakatih), ni pa končal univerzitetnega študija. V zadnji Mladini so zapisali, da se mu je uspelo vpisati na doktorski študij brez univerzitetne izobrazbe, diplomiral je na visoki poslovni šoli ljubljanske ekonomske fakultete.

Jože Horvat (1942) je študiral germanistiko in slavistiko, bil dva semestra na podiplomskem študiju (1967/68) v Heidelbergu, potem pa se je leta 1970 zaposlil pri dnevniku Delo, kjer je bil med drugim urednik kulturne redakcije, pozneje urednik otroške revije Kekec, dnevnika Slovenec, revije Zvon. Do upokojitve je bil zaposlen na ministrstvu za kulturo. Za novinarsko in publicistično delo je prejel Tomšičevo (1981) in Jurčičevo (2000) nagrado. Izstopajo zlasti njegovi intervjuji in opisi srečanj s pisatelji – tudi z Nobelovim nagrajencem Petrom Handkejem.

Tekma mora biti korektna, ni razloga za udarce pod pas, pravi v intervjuju predsedniški kandidat Anže Logar. Ali apelira tudi na svoje podpornike v SDS, da v kampanji ne bo takšnih udarcev.

Po tridesetih letih smo dobili prvega nekdanjega predsednika, ki si želi odmrzniti strankino knjižico. Res je, ni jih bilo veliko, pa vseeno, ta »podnebna sprememba« Boruta Pahorja je na mestu. Stranke so vse bolj na slabem glasu, vsi bi bili neodvisni, že skoraj pregnane so iz lokalne politike. In zdaj se javi nekdo – in to ni kdorkoli – ki pravi, pravzaprav skoraj moleduje: rad bi nazaj rdečo knjižico!

Direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije je s člani vladne komisije za vprašanja prikritih grobišč zaslužen za prekope zamolčanih žrtev. Novinarjem je Jože Dežman včeraj predstavil zahtevno delo pri izkopu ostankov žrtev v breznu pod Macesnovo gorico. Za to veliko humanitarno delo bi si zaslužil državno odlikovanje – še najbolje kar vsa njegova komisija. Toliko bolj, ker je iz rok predsednika Boruta Pahorja medaljo za hrabrost leta 2014 prejel rudar Mehmedalija Alić – po razkritju Hude jame, ki je seveda zasluga Dežmanove komisije.

Ozrli smo se na deset let predsednikovanja Boruta Pahorja. Za njim je popolna kariera; je edini slovenski politik, ki je osvojil t. i. predsedniški trojček: bil je predsednik državnega zbora, vlade in države.