Pred dnevi je celjski škof Maksimilijan Matjaž, odgovoren za sinodalno dogajanje v Sloveniji, predstavil narodni sinodalni sklepni dokument. Kakšno je trenutne stanje slovenske krajevne cerkve?

Dr. Igor Bahovec se na teološki fakulteti raziskovalno ukvarja z osebo in skupnostjo, civilno sfero, socialnim kapitalom, postmoderno kulturo, krščansko religijo in duhovnostjo. Je tudi član študijske skupine za sinodo pri Slovenski škofovski konferenci.

Novemu predsedniku Slovenske škofovske konference novomeškemu škofu Andreju Sajetu radi priznavajo trud za neodvisnost oziroma distanco do raznoraznih vplivnih skupin v Cerkvi. Tudi do takšnih, ki so v zadnjih letih povzročila marsikakšno turbulenco oziroma afero, in ga želijo umestiti v svoj narativ očiščevanja Cerkve. Nekakšne nevladne organizacije znotraj Cerkve so, je slišati – Inštitut 8. marec.

Ljubljanska nadškofija je daleč najbogatejša med slovenskimi škofijami in mamljiv plen za oportuniste izven Cerkve; papeža Frančiška zato skrbi, da bi ekonomski lobiji, ki imajo svoje korenine zunaj Cerkve, stegnili prste po teh milijonih. Obenem se druge škofije zanašajo na pomoč iz Ljubljane, brez katere bi denimo propadle nekatere inštitucije slovenske Cerkve v Mariboru.

Ali papeški nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich na čelu ljubljanske nadškofije vidi nekoga drugega in ne nadškofa Stanislava Zoreta? Pred kakim letom je namreč nuncij nadškofu Zoretu ponujal, da v Beogradu zamenja nadškofa Stanislava Hočevarja

Novo vodstvo Slovenske škofovske konference je sredi junija po obisku uradov Svetega sedeža na avdienci sprejel papež Frančišek. Pogledali smo v finančno ozadje dogajanja v Cerkvi na Slovenskem, ki mu daje ton apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich.

Privrženci ukrajinskega odpora bi bili lahko veseli, ker je na svoje tretje potovanje v tujini zunanja ministrica Tanja Fajon odletela v Kijev. S tem je pregnala še zadnje dvome v svojo »proruskost«. A jim to ne gre v račun. Podobni so tistim, ki se jezijo, ker je denimo Janez Janša, nekoč privrženec ultrakomunističnega levičarstva, postal demokrat.

Sprašujemo se, ali bo stranka Levica, ki se je tokrat resnično želela v vlado, v njej tudi ostala – vsa štiri leta. Se bi lahko ponovila zgodba iz časa Šarčeve vlade, smo pomisli po tem, ko Levica ni hotela prispevati glasove za interventni zakon o zdravstvu?

Nekdanjo veleposlanico v Nemčije in Švici in podpredsednico Gibanja Svoboda so televizijska soočanje presenetila na poročnem potovanju. »Nisem imela srca, da bi za naju tako pomemben dogodek še enkrat prestavila. Izjemni odzivi ljudi kažejo, da to še kako razumejo,« je dejala v pogovoru.

Tako na zunaj se je poslanec Levice Miha Kordiš v osmih letih, odkar je Levica etablirana parlamentarna stranka, kar temeljito spremenil. Spomnimo se ga še, ko je po hodnikih in predavalnicah filozofske fakultete delil pravico in se šel revolucijo. Zaradi »družbenopolitične« dejavnosti se mu je študij raztegnil na dolgih osem let.

Ne glede ne podnebno segrevanje nam zima že kaže zobe. Prihaja jesen in z njo vprašanje oskrbe Evrope s plinom. EU in z njo Slovenija nima kaj dosti svojega plina. Kako bomo prebrodilo zimo?

Medtem ko se evropski poslanci z večjim ali manjšim navdušenjem potegujejo za predsednika države (Milan Zver, Romana Tomc, Lojze Peterle, kandidiral bi Ivo Vajgl, pa mu stranka SAB izginila …), se Milan Brglez iz SD punta. Menda nič ne ve o tem. A bi ga stranka rabila.

Čakamo (le še) na odločitev Ljudmile Novak. Tako je videti. In predsedniški ples med politiko in ljudstvom se lahko začne. Dame še vedno volijo.

Predsednik sveta SDS Anže Logar ni skupni predsedniški kandidat desnice, bo pa, kot kaže, njen glavni. Bi mu lahko nekdanja predsednica stranke evropska poslanka Ljudmila Novak odnesla možnost za uvrstitev v drugi krog?

»Nobena osebna okoliščina ne sme biti razlog za diskriminacijo«. To je odmevalo iz ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi šef Levice Luka Mesec, po petkovi odločbi ustavnega sodišča. Ima prav, velja biti dosleden. Konsekventen.

»Nekaj kandidatur je resnih, prednost ima kajpada vladajoča stranka oziroma njena kandidatka. Gibanje Svoboda je forsiralo svojo kandidatko, vendar je SD pokazala karakter, na predsedniške volitve se podaja s svojim kandidatom. Janez (Janša, op. a.) bo vnovič nekoga žrtvoval na grmadi. Ozadje vzporednih kandidatur Marte Kos in Nataše Pirc Musar se mi zdi težko razumljivo, saj si obe neposredno konkurirata, računata na isto volilno telo,« razmišlja o aktualnem političnem dogajanju nekdanji poslanec SDS Ivo Hvalica. »Ne bi bil rad mačist, a kake posebne karizme ne prepoznam pri nobeni kandidatki, sploh pa ne pri psihoanalitičarki.«

Mozaik kandidatov za predsednika republike se sestavlja. Anže Logar (1976), zunanji minister v tretji Janševi vladi (2020–2022), bo kandidiral s podpisi državljanov. Logar bi se lahko vmešal v finale – z uvrstitvijo v drugi krog.

Imamo novo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, novega predsednika vlade Roberta Goloba, jeseni bomo dobili še svežega predsednika ali predsednico države, ki bo zamenjal Boruta Pahorja.

Predsednik republike Borut Pahor je imel prejšnji petek svoj zadnji govor na osrednji državni proslavi. Uporabil je tudi Šalamunov legendarni navedek o Slovencih kot prehlajenem predmetu zgodovine. Ne prvič. Da nismo prehlajeni, je povedal že pred petimi leti na Destrniku. Zakaj pa ne, saj je po njegovi smrti prevzel častno pokroviteljstvo Centra za poezijo Tomaž Šalamonu v središču prestolnice.

Anže Logar, zunanji minister v tretji Janševi vladi, bo za predsednika republike kandidiral s podpisi državljanov. Logar torej za razliko, denimo, od zadnje predsedniške kandidatke SDS Romane Tomc, ne bo kandidat stranke SDS, četudi je trenutno predsednik Sveta SDS. Spom-nimo, Tomčevo je po daljšem ugibanju, kdo bo zastopal SDS, kandidiral Svet SDS, potem ko so je bila znana že večina drugih pretendentov.