Kakšen je petnajsti predsednik vlade samostojne Slovenije pred petinpetdesetimi leti rojeni Robert Golob?

Kaj je v koalicijski pogodbi, ki bo podpisana v torek, takšnega, da je precej bolj leva kot liberalna? Koalicija ne odraža tega, da so volivci potrdili liberalne vrednote kot temelj ustroja slovenske družbe, s katerimi se umešča v svet zahodnih vrednot.

»V združenju za vrednote slovenske osamosvojitve smo svobodni ljudje, ve se kaj nas druži, kaj pa kdo o kom misli, je njegova zadeva – saj smo svobodni ljudje, pravi v pogovoru nekdanji predsednik Demosove vlade.

Bilo je pol leta pred izrednimi volitvami leta 2011, ko so v Zares v dvorani Kinodvora pripravili pogovor njihovega ustanovitelja Gregorja Golobiča s filozofom Slavojem Žižkom. Moderiral ga je Stojan Pelko, poznejši funkcionar v stranki Alenke Bratušek. Golobič je dober mesec pred tem odstopil kot visokošolski minister vlade Boruta Pahorja, sprožil je vladno krizo, h kateri je nato veliko dodal še poraz pokojninske reforme na referendumu.

Dr. Miha Brejc, nekdanji podpredsednik državnega zbora in evropski poslanec, upa, da se bodo razmere po volitvah vendarle normalizirale in strasti umirile. Pozdravlja utrditev dveh močnih političnih sil, ki bi tekmovali na volitvah – tudi drugod je podobno.

Matjaža Hana, ki naj bi vodil gospodarski resor, ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Matej Lahovnik pozna domala dvajset let. Minister je tudi in predvsem politična funkcija, Han pa je dolgoletni vodja poslanske skupine, bil je predsednik odbora za gospodarstvo. »Glede na predvsem politične izkušnje bo zagotovo med boljšimi ministri v vladi,« je prepričan Lahovnik.

Zadolževanje bo bistveno dražje, velikih apetitov koalicijskih partnerjev nov vlade po višanju javne porabe pa zato ne bo manj. Če se zaradi tega boji ekonomist dr. Matej Lahovnik?

Robert Golob bo držal in presegel rekorda pri postavljanju vlade – ima ga Lojze Peterle s prvo vlado. Najbrž je bil prehiter, naredil bo marsikatero napako, ki jo sicer ne bi, če bi si vzel več časa.

Razplet, kakršen se je začel po slabi polovici mandata z odstopom Šarca, se ob zdajšnjem razmerju moči – 14 poslancev manj ima SDS od zmagovitega Gibanja Svoboda (GS) – ne more zgoditi. Res imata SDS in Nova Slovenija celo 35 poslancev, nimata pa od kod za sestavo vlade pridobiti kar enajst poslancev, kot lepo pravi dr. Granda: SDS in NSI sta volilni izid izboljšali, toda tega zadovoljstva nimata s kom deliti.

Najverjetnejši mandatar Robert Golob naj bi danes, kar je napovedal že prejšnji teden, predstavil svojo vladno ekipo. Še pred ustanovno sejo državnega zbora in parafirano koalicijsko pogodbo bi tako zvedeli za poimenski predlog vladne ministrske liste 15. vlade Republike Slovenije; strankarske in protistrankarske, politično in antipolitično – vsekakor drugačne kot smo jih bili vajeni.

»On (Robert Golob, op. a.) je izbira nezadovoljnih z dvoletno strahovlado Janeza Janše,« pravi v sobotni prilogi zagrebškega Jutarnjega lista Magazin, nekdanji predsednik države Milan Kučan. »Državljani so spoznali v kaj vodi strahovlada in glasovali za človeka, za katerega so ocenili, da ima največ možnosti premagati Janšo in njegovo stranko.« Kučan je posebej izpostavil pomen civilne družbe in poraz vlade referendumu o vodi. »Ta trend se je nadaljeval, izid je golobova zmaga na volitvah.«

Za nami so četrte volitve, ki jih je v boju za zmago izgubil Janez Janša, po tem ko mu je bilo prvič dano zmagati leta 2004. Nasledniku Jožeta Pučnika se stolček, na katerem sedi že domala tri desetletja, tudi tokrat ni niti zamajal.

Teden dni pred volitvami, v soboto, sem obiskal stojnice na tržnici prestolnice – tiste s strankarskimi rekviziti in aktivisti. Pri SAB sem dajal korajžo Angeliki Mlinar in Ivu Vajglu. S prstom na fotografijo Goloba je na štantu Gibanja Svobode kazala starejša državljanka, češ ta je ta pravi.

Kako bo »hipi in japi«, kot piše berlinski Tagesspiegel, izvedel obrat dozdajšnje desno populistične politične smeri, za kar je dobil mandat volivcev?

Frane Adam, eden (mednarodno) najbolj citiranih slovenskih družboslovcev v intervjuju pravi, da zmagovalec volitev Robert Golob igra na več strun, ki pa niso uglašene: malo suverenizma, malo globalizma, populistični toni se kombinirajo s tehnokratsko usmerjenostjo, skrajno levičarske parole se kosajo z izjavami, da je Gibanje Svoboda sredinska, liberalna stranka.

Robert Golob drvi napovedanemu rekordu naproti: v 34 dneh bi rad sestavil vlado, tako kot njegov prijatelj Lojze Peterle. Je to res tako nujno? Dve leti smo lahko živeli v nesvobodi in še prej dve leti v zmedi petih neoperativnih strank levice in leve sredine.

Državna volilna komisija je januarja obravnavala tudi predlog člana Draga Zadergala (SDS), zaposlenega v kabinetu predsednika vlade, ki ga je zmotilo vzdrževanja reda na volišču in območju volišča na predčasnem glasovanju na Gospodarskem razstavišču. Šlo je kajpada za lansko referendumsko glasovanje o zakonu o vodah. Takrat se je v Ljubljani (za vseh 14 volilnih okrajev) predčasno prvič glasovalo na eni lokaciji, udeležba je bila množična, kar je že nakazovalo padec zakona.

Nekdanji poslanec SDS Ivo Hvalica obžaluje, da so soočenja na nacionalni televiziji delovala tako drugorazredno v primerjavi s POP TV in Kanalom A, ki je l ob bok postavil glavna rivala volitev.

Kaj bo odločilo najpomembnejše volitve leta 2022? Poznavalci pravijo, da se kar polovica slovenskih volilnih upravičencev še odloča, kateri stranki oziroma listi bi namenili svoj glas. Odločilo bo, kdo v jasno postavljenih taborih bo mobiliziral več »svojih« volivcev.

Po enem od nizov soočenj se je pojavil nenavaden očitek: voditeljica SD Tanja Fajon je tudi tokrat raje napadala vlado, namesto da bi razložila vsebinske koncepte svoje stranke SD.