Revija Reporter
Slovenija

Je to Janševo darilo Katoliški cerkvi? Pred odhodom z vlade pomagal cerkvenim financam

Ivan Puc
1 2.554

5. jun. 2022 6:00

Deli na:

Nekdanji premier Janez Janša in msgr. Jean-Marie Speich, apostolski nuncij v Sloveniji.

Bobo

Davčni zavezanci lahko zahtevajo, da se en odstotek dohodnine nameni za financiranje splošnokoristnih namenov pa tudi za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov.

Vlada Janeza Janše je na predlog vladnega sveta za reševanje odprtih vprašanj s Katoliško cerkvijo lani konec septembra tudi z vsemi župnijami razširila seznam upravičencev do donacije iz dohodnine. Kar velja tudi za druge cerkve in verske skupnosti. Na seznamu je tako denimo deset srbskih pravoslavnih cerkvenih občin ali pa štirinajst evangeličanskih cerkvenih občin.  

Zakon o verski svobodi, sprejet leta 2007, je bil v posameznih delih dokaj ozko oziroma uradniško interpretiran, pravijo poznavalci cerkvenega prava. Ni bil problem to, da ima vsak del cerkve status pravne osebe. Zadrega se pojavi, ker v zakonu ni zapisano, da je država dolžna voditi tudi register sestavnih delov cerkve in ne le register cerkva in verskih skupnosti.

Ker uradnikom zakon tega ne nalaga, niso bili pripravljeni sestaviti registra sestavnih delov. Zato ti niso mogli biti deležni pravic, ki bi jih bili, če bi register drugim državnim organom dal vedeti, da obstajajo. Tako na primer dohodninskih donacij ne more prejeti župnija neposredno, temveč le Katoliška cerkev; verniki pa se dostikrat identificirajo bolj z župnijo kot pa s škofijo.

»Uradniki enostavno nočejo vzpostaviti tega registra. In vse se ustavi. Prej kot ne gre za uradniške neumnosti. Pisci pri pisanju zakona o verski svobodi gotovo niso pomislili, kakšne zavore lahko povlečejo uradniki,« nam je lani dejal eden od sogovornikov v Cerkvi.

Zdaj se ta uradniška togost spreminja. Vlada je, kot rečeno, na predlog sveta za reševanje odprtih vprašanj s Katoliško cerkvijo (sredi maja je podal poročilo in sklenil delo) razširila seznam upravičencev do donacije iz dohodnine in nanj poleg registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti vključila tudi njihove sestavne dele, med njimi tudi vse sestavne dele Katoliške cerkve.

Konec leta 2020 je vlada v protikoronskem zakonu podvojila odstotek dela dohodnine za donacije, ki ga lahko davčni zavezanci namenijo tudi registrirnim cerkvam in drugim verskim organizacijam – z 0,5 odstotka na en odstotek. Po podatkih finančne uprave  za leto 2020 je bila donacija dohodnine tudi to leto največkrat dodeljena društvu Rdeči noski (441.374,53 evra), takoj za njimi je Slovenska karitas (280.571).

Sledijo Zveza prijateljev mladine Slovenije (224.596 evrov), Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje (209.970 evrov). Katoliška cerkev je bila peta v vrsti prejemnikov s 112.173,57 evra zbranega denarja. Med političnimi strankami je SDS s 37.200 evrov prehitela SD.