Predsednik ustavnega sodišča se je potrudil in pojasnil, da njihova odločitev ne uvaja pravice do posvojitve, ne zmanjšuje pomena tradicionalne in še zlasti ne biološke družine za korist otroka ter ne vpliva na položaj takih družin. Pomeni pa, je razložil, da mora zakonodajalec pri urejanju posebnega varstva otrok, za katere biološki starši ne skrbijo (več) in ki zato nimajo možnosti živeti v svoji primarni družini, upoštevati ustavno prepoved diskriminacije in istospolnim partnerjem omogočiti, da se uvrstijo na seznam kandidatov za skupno posvojitev.
Ustavna prepoved diskriminacije; nobena osebna okoliščina ni razlog za diskriminacijo. Odlično. Osebna okoliščina je tudi samski stan. Ne vem, zakaj ustavni sodniki niso napisali, da lahko otroka, pod enakimi pogoji seveda, posvoji človek, ki živi po svoji volji ali spletu okoliščin samsko življenje. Kot rečeno, se je mar kje izgubila konsekventnost v nediskriminatorni logiki?
Slišali smo že poziv prek televizijskih ekranov: »Tisti, ki imajo orožje doma, ne ga predati policiji. Tisti, ki ga nimamo, so ga bomo nabavili.«
Bilo bi čudaško trditi, da samohranilke in samohranilci ne znajo vzgajati otrok. Dobro bi bilo, če bi predsednik ustavnih sodnikov Matej Accetto dal še kakšno pojasnilo k pojasnilo. In še, le zakaj se ustavni sodniki sploh ukvarjajo z zakonsko zvezo in partnersko zvezo, če možnosti posvojitve ne gre vnaprej odreči posamezniku.
Sicer pa vemo, v vsakem primeru, kot so spomnili ustavni sodniki, izbiro najprimernejših posvojiteljev za konkretnega otroka opravi center za socialno delo, na predlog katerega sodišče ob upoštevanju največje koristi otroka odloči o njegovi posvojitvi.
Kakorkoli, Aleš Primc, referendumski borec, ki so mu ustavni sodniki ljudsko odločanje izbili iz rok, pravi, da zdaj prehaja iz obrambne v napadalno držo. Pa ni juduist ali boksar. Slišali smo že poziv prek televizijskih ekranov: »Tisti, ki imajo orožje doma, ne ga predati policiji. Tisti, ki ga nimamo, so ga bomo nabavili.«
Sicer pa se strinjam z ustavnim sodnikom Rokom Svetličem. Gre za semantične razlike med zakonsko in partnersko in skupnostjo. Poimenovanje ima lahko za nekoga simbolno vrednost. Neprimerno ljubše bi mi bilo, če bi razlikovanje ohranili. Razlike nas bogate. Mene gotovo.
Ker se na ravni države semantična razlika izgublja, je tu svoboda razlike v civilni družbi – in poroka v cerkvi. Pri državi ali z njo se itak podpišejo samo neki papirji.
