Zgodba zadnjih mesecev in predvsem tednov je taka: večina ljudi se strinja, da je polarizacija za prihodnost naše družbe škodljiva. Če si v enem taboru, je vse narobe s tistimi, ki taborijo v drugem. Po besedah Marka Voljča (Act Tank) je zato treba najti srednjo pot; namesto dvoboja med KUL in SDS doseči troboj. Najti povezavo, ki bo »špilferderber« polarizacije.

Ozrli smo se na leto, ki je skorajda že za nami in ko je vse več misli in dejanj uprtih v supervolilno leto 2022.

Božič je! Tako je pokojni predsednik republike Janez Drnovšek prav pred petnajstimi leti razburjen dopovedal jeznim krajanom Dečje vasi. Tja je želel družini Strojan na lastno pest pripeljati kontejnerja, da bi ne bila izključena iz božično-novoletnega praznovanja. Kot bi Borut Pahor šel med jezne proticepilce razlagat, da jim ni mar za soljudi in vpiti nanje, da niso pravi kristjani z občutkom za solidarnost do soljudi.

Naš sogovornik v božičnem intervjuju je bil rojen leta 1961 v Vrhpolju pri Vipavi kot prvi od petih otrok. Med letoma 2000 in 2013 let je bil dr. Primož Krečič spiritual v bogoslovnem semenišču, osem let je stolni župnik v Kopru. Je eden najbolj zaslužnih, da je koprska stolnica pridobila edinstvene orgle, ki so od leta 1988 domovale v slavni koncertni dvorani Tonhalle v Zürichu.

Polarizacija političnega prostora ne poteka le med levico in desnico temveč tudi na osi med mestom in podeželjem. Predsednik vlade in SDS Janez Janša je končal polletno predsedovanje Slovenije Evropski uniji, še vedno pa »predseduje« županom.

Burno politično dogajanje dobiva pospeške, sredina političnega prostora je pregreta. Vsi razen Kula in SDS se razglašajo za politično sredino.

Potencial in namene Roberta Goloba sta ocenila poznavalca Pavel Gantar in Aleš Maver. Da se v KUL ne morejo veseliti vstopa Goloba v politiko, meni Maver, Gantar pa ga primerja z Jankovićem in njegovim vstopom v politiko, kjer je mešal štrene Janši.

Skupina mož, med katere je sodil nekaj mesecev tudi podpisani, je zadnjič ugotovila, da je največji dosežek vlade njen stati in obstati. Koalicija ni razpadla, opravila je celo predsedovanje EU – v brk protivladnim nevladnikom in mainstream medijev. Njen preživetveni nagon je močnejši.

V nacionalno politiko se podajata med drugimi nevladniki in civilnodružbenimi organizacijami tudi predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik in predsednik društva Eko krog Uroš Macerl. V petek bo na predstavitvi novi zeleni stranki podporo izrekel tudi predsednik Evropske zelene stranke Thomas Waitz.

O sobivanju več duhovnikov smo se pogovarjali s slovenjgraškim župnikom Simonom Potnikom. Že skoraj desetletje vodi pastoralno zvezo štirih župnij Slovenj Gradec, Pameče, Sele in Stari trg. Zaenkrat sta v Sloveniji še vedno le dva pastoralni zvezi.

V začetku januarja 2019 se je v Maxi klubi sestala konvencija Katedrale Svobode z izzivalnim naslovom Ali Slovenija potrebuje novo stranko? Bilo je na predvečer obletnice ustanovitve ene prvih političnih strank – 11. januarja 1989 je bila namreč v Galusovi dvorani Cankarjevega doma ustanovljena Slovenska demokratična zveza.

V soboto se je samoukinil pred leti zmagovit strankarski projekt pod vodstvom Mira Cerarja. Bliža se trenutek odločitve za čudežnega dečka slovenske energetike Roberta Goloba.

Priznani demograf napoveduje, da lahko pričakujemo nadaljevanje trendov leta 2020: Razlika med živorojenimi in umrlimi bo velika. Razložil je, zakaj je v Sloveniji umrlo nekaj več kot 5000 ljudi več, kot se jih je rodilo.

Imamo cepivo, pandemija pa še traja. Tudi v državah, ki so bolje precepljene od Slovenije. Pravo gojišče za dvomljivce ne le v cepljenje in virus temveč tudi v znanost in znanstvenike. Raznolikih tudi skrajno srboritih kritik, ki se zavzemajo za cepljenje kot učinkovit javnozdravstveni ukrep je vse več.

Ko v teh dneh razsajanja epidemija živelj v Sloveniji primerja s Slovenci in vsemi, ki prebivajo čez mejo z Italijo, Iva Hvalico žalosti trpko spoznanje o naši zaostalosti. »Pred tem se tega nisem toliko zavedal, vendar ni mogoče mimo nepojmljive razlike v odnosu do zdravstva, politike in še marsičesa na tej in na oni strani meje,« je začel pogovor nekdanji poslanec SDS. Spomnil je, da so v Trstu z deželnim odlokom organizatorju protestov zoper PCT prepovedali vstop v mesto. »Si lahko predstavljate, da Stevanoviću prepovejo vstop v Ljubljano!?«

V koaliciji in njenem podpornem intelektualno-medijskem okolju se pritožujejo, da jim pri spopadu s covidom opozicija na vso moč nagaja. Ne motijo se, privoščljivosti v Kulu niti ne skrivajo. A pravo vprašanje je, zakaj spotikajo kar sami sebe? Kar se dogaja z obema evropskima delegiranima tožilcema je – to pa je tragično – uperjeno neposredno proti spopadu s pandemijo.

Proticepilstvo je nadstrankarsko in nadideološko. Z njim se – tudi pri duhovnikih – otepajo tudi v Cerkvi na Slovenskem. S pojasnilom »ob nekaterih napačnih teoloških razlagah in praksah ob cepljenju proti virusu Covid-19« se je danes oglasil tudi novi novomeški msgr. dr. Andrej Saje. Želi razjasniti dvome in ustaviti napačno prakso glede vprašanja cepljenja in povezave cepiva z delovanjem hudobnega duha.

Pod uvodnim spisom Gorazda Kocijančiča (objavljen je bil nedavno v Sobotni prilogi) je pravkar izšel zbornik (Proti epidemiji enoumju, Kud logos) sestavkov zvečine nasprotnikov cepljenja zoper novi koronavirus. Pod eno streho so se našli ljudje, ki sicer pripadajo zelo različnim (tudi levo-desno) nazorom. Legitimirana je nova delitev na cepilce in anticepilce.

Poslanci so odprli interpelicijski sveženj, zadnji poskus opozicije zamajati vlado Janeza Janše. V ponedeljek je na vrsti pravosodni minister Marjan Dikaučič, za njim se pride pred poslance zagovarjati notranji minister Aleš Hojsa in za finale – najbrž konec januarja – se bo na zatožni klopi znašel okoljski minister Andrej Vizjak.

Kriza je, vsi z zvrha Evropske unije in navzdol pa ravnamo drugače: privoščimo si izdatno dozo proračunskega slavja, vladni botri mu pravijo prvi razvojni proračun po dolgih letih. Uradno in hvalevredno zato, da bi ne zadušili obetajočo rast gospodarstva in za krepitev zdravstva, manj hvalevredno zaradi supervolilnega leta in zadovoljevanja potreb volivcev.