»Pogovarjamo se tudi z župani. A tudi tisti, s katerimi se pogovarjamo, s pogovarjajo še na drugih koncih.« Tako je predsednik državnega zbora Igor Zorčič v oddaji Studiu City odgovoril na vprašanje, ali ustanavlja stranko skupaj s kočevskim županom Vladimirjem Prebiličem in mariborskim županom Sašem Arsenovićem. Zorčič je najbrž meril na Prebiliča, ki se bo te dni po naših informacijah srečal s predsednikom SLS in enim glavnih pobudnikov liste Povežimo Slovenijo Marjanom Podobnikom.

Komisija za preprečevanjem je ves čas obstoja podvržena takšnim ali drugačnim kritikam in obravnavam, tudi diskreditacijam. Če je kdo nezadovoljen z neko odločitvijo, to ne bi smelo pomeniti, da si lahko privošči diskvalifikacijo neodvisnih organov, pravi v pogovoru njen predsednik dr. Robert Šumi.

Predčasnih volitev ne bo, je sporočila vlada. Kaj torej do konca mandata vendarle lahko še postori osmi sklic poslancev državnega zbora?

Pri predsedniku republike se bo danes predstavil kandidat za ustavnega sodnika pravnik in filozof dr. Rok Svetlič. Ne kaže mu najbolje, tudi pri njemu kot pri prejšnjih kandidatih že kdo »izvrta« kaj neprijetnega, tokrat je v tej »diskreditaciji in likvidaciji« sodeloval njegov akademski kolega dr. Saša Zagorc z ljubljanske pravne fakultete.

25 let je minilo od sprejetja Zakona o popravi krivic. Mnoge žrtve za pravice po tem zakonu še dandanes ne vedo Odškodnine so mizerne, saj je bilo za več kot 35.000 pozitivno rešenih vlog izplačanih le nekaj nad sto milijonov evrov, pravi v pogovoru direktor muzeja novejše zgodovine dr. Jože Dežman. Nasprotno pa je država vsem, ki so sodelovali v partizanskem gibanju in stalinistični revoluciji, ohranila rentni sistem vzpostavljen v drugi Jugoslaviji; nekaj milijard evrov nas je stal. Izkop posmrtnih ostankov žrtev iz jama pod Macesnovo gorico, se bo začel prihodnje leto 2022, brž ko bo mogoče.

Na Češkem je pred dnevi na volitvah že spodletelo populističnemu premierju Andreju Babišu. Združena madžarska opozicije namerava na volitvah aprila prihodnje leto s predvolilno koalicijo po dvanajstih letih z oblasti vreči nacionalnega populista Viktorja Orbana. Kdo naj bi ga izzval?

Zakaj le bi si s sprejemom proračuna vladna združba znebila vseh skrbi in si zagotovila obstoj do konca mandata? Že Šarčevi vladi se je dogajalo vse kaj drugega, čeprav je le nekaj tednov pred odstopom pod streho spravil proračunski dokumente za dve leti. Koalicija že ima dva glasova Desusa. Uradno upokojenska stranka proračunu odločno nasprotuje, Ivan Hršak in Branko Simonović pa še bolj odločno razmišljata po svoje. Ima že prav Vinko Gorenak: vse je bilo tako, kot je bilo včeraj.

Ne pregreva se le na ulicah, v medijih in na družbenih omrežjih; povečuje se nevarnost pregrevanja gospodarstva, ne le v nadstavbi temveč tudi »ekonomski bazi«. Pregrevanju z manjšim zamikom sledi ohlajanje – padec torej oziroma gospodarska kriza. Zato je fiskalni svet dal vladi nezaupnico, četudi v korona krizi ne velja fiskalno pravilo.

Leto kongresov v supervolilnem letu se nadaljuje. Medtem ko v Desusu ne upajo ali nočejo sklicati niti sveta stranke, da bi se še bolj ne razgalili, ima Alenka Bratušek na krilu nekdanjih volivcev upokojenske stranke danes sklican programski kongres, na katerem se bodo oklicali za socialno-liberalno stranko. Napoveduje podvojitev števila poslancev.

Zanj pravijo, da je lobist, Božo Dimnik pa to odločno zanika, to ima kar za zmerjanje. »Nisem ne boter ne stric iz ozadja, sem le gospodarstvenik, ribič in potapljač,« je zatrjeval na predstavitvi avtobiografije V znamenju ribe pred veliko dvorano Cankarjevega doma. Izdalo jo je podjetje njegove hčerke Medias International, d. o. o.

O razpletu volitev v Nemčiji in prihodnji koaliciji smo pogovarjali z dobrim poznavalcem mednarodnih odnosov in diplomacije dr. Boštjanom Udovičem.

Tudi v tako majhni državi kot je Slovenija, ne manjka neformalnih skupin in omrežij, ki so trdno ali samo ohlapno povezana. Velja biti pozoren na tiste, še posebej vplivne, ki predstavljajo oziroma se znajdejo na presečiščih teh omrežij.

Čeprav se četrti val epidemije umirja, smo edina država v EU obarvana temno rdeče. V Sloveniji se je cepilo pol milijona ljudi premalo. Smo tik pred temeljnim vprašanjem, ki nas lahko še bolj spre: ali se bo država odločila za obvezno cepljenje?

Na generalni skupščini OZN, enem osrednjih političnih dogodkov in srečanj na mednarodni ravni, ni nastopil naš šef vlade, namesto njega je prijazno vskočil predsednik države, tam je tudi zunanji minister Anže Logar.

Svet za razvoj SAZU danes v prostoru Slovenske akademije znanosti in umetnosti prireja razpravo o volilnem sistem poslancev v državni zbor. Predsednik sveta dr. Igor Emrl in koordinator posveta nekdanji minister Ivan Svetlik sta v vabilu predložila tudi koncept z izhodiščnimi mislimi izpod peresa Emila Milana Pintarja. Zamislili si je, kako bi se lahko le s prevratom spremenilo volilni sistem. »Ljudska skupščina« temelječa na suverenosti ljudstva bi omejila pristojnost parlamenta in vlade ter spremenila ustavo in predvsem volilni sistem.

Izredni profesor za mednarodne odnose dr. Marko Lovec težave kanclerskega kandidata CDU/CSU Armina Lascheta vidi v tem, da je potisnjen v defenzivni položaj – Nemčija je v dobri kondiciji tudi zaradi zadržanosti in iskanja kompromisov v času Merklove, vendar pa je del volivcev vseeno mnenja, da bi bilo treba narediti več. V pogovoru je Lovec komentiral tudi mnenje Dimitrija Rupla, da je smotrno ostati zunaj ameriško-francosko-nemškega spora in se postaviti v srednjeevropski in sredozemski kontekst.

V super volilno leto vstopa vlada z izdatnim gospodarskim okrevanjem in nižjo brezposelnostjo. Bo tu glavni predvolilni adut koalicijskih strank.

Nekaj strank v teh dneh že bolj hrupno zaganja svojo mašinerijo. Dolgo pričakovani celjski kongres SMC se je začel ob nenavadni, a še spodobni uri, ob petih popoldne, tudi dan je bil nenavaden – v četrtek. Spodobne stranke navadno začno kongrese v soboto ob deseti uri dopoldne; potegnejo se v pozno popoldne ali večer. Nenavadno je tudi to, da je bil zaprt za novinarje. Da bi na 200 delegatov prišlo kar 100 gostov pa se še ni zgodilo.

S predstojnikom oddelka za komunikologijo na FDV, vodjem Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede in partnerjem v družbi Herman & partnerji smo se pogovarjali o ta hip izpostavljenih političnih temah, tudi o aferi druženja Janša-Dimnik-Marčič.

Z nekdanjim diplomatom dr. Božom Cerarjem smo se pogovarjali o posledicah umika Američanov iz Afganistana za Evropsko unijo in Nato. Pojasnil je, zakaj s pristopom vlade do zunanje politike nima težav.