V politično propagandni vojni prepričevanja prepričanih se pred volitvami zbirajo enako misleči, politično konkurenco pa bi eliminirali. Kdo je sovražnik demokracije, za katero naj bi šlo na volitvah, kot nekakšnem plebiscitu? Fašisti ali komunisti?

Je res z Robertom Golobom in njegovim Gibanjem za svobodo pred aprilskimi volitvami bolj ali manj jasno, kdo vse gre na volitve? Tudi prvi mož Krke je v kamere in mikrofone le dejal, da je dovolj heca in reklamiranja z njim kot mandatarjem. Povežimo Slovenijo naj bi dala mandatarja, ki bi se resno udaril z Janezom Janšo!? Prvi pogoj za tak šov bi bil, da bi vlada Jožeta Colariča politično zamenjala – tako kot Zorana Jankovića in Roberta Goloba – in iz njega naredila žrtev.

V Državni volilni komisiji (DVK) deluje tudi sodelavec v kabinetu predsednika vlade Drago Zadergal – ko je njegov predlog DVK zavrnila, je šel Janez Janša na twitter.

Če v Cerkvi na Slovenskem še donedavna niso videli potrebe po ustanovitvi neodvisne komisije za preiskavo spolnih zlorab, je to zdaj drugače. Lani novembra si jih k temu vnovič pozvali v zavodu Dovolj.je, prvič so to javno predlagali že pred dvema letoma.

Izključeni poslanec Desusa Robert Polnar je morda zakuhal referendum. Ker je nasprotoval dohodninski noveli in s tem višjim plačam. Kako je mogoče, da je tako nor ta po postavi gotovo najbolj pokončni mož v parlamentu.

Predsednik republike Borut Pahor je v prejšnji četrtek v predsedniško palačo povabil člane Državne volilne komisije in jih tudi uradno obvestil o odločitvi, da bo redne parlamentarne volitve razpisal na prvi možni datum, torej 24. aprila.

V ponedeljek se bo pokadil bel dim. Trgovec z elektriko bo sklenil konklave in obelodanil odločitev leta. Pred dobrim desetletjem je bila znamenje procesija, ki se je vila na Magistrat. Kot se je izkazalo, je bila dovolj dolga in njene priprošnje po ovinku izpolnjene.

V nedeljo, 20. januarja 1952, prav pred sedemdesetimi leti, je prišlo do poskusa umora z zažigom ljubljanskega škofa Antona Vovka. Tega dne se je spremstvom iz Ljubljane z vlakom odpeljal v Novo mesto, da bi v župniji Stopiče blagoslovil orgle. V predoru Hudo je bil v temi polit z gorljivo tekočino in nato na železniški postaji Novega mesta, kjer ga je pričakala nahujskana drhal, zažgan.

Državna volilna komisija danes popoldne v protokolarnem objektu Brdo razpravlja o glasovanju volivcev v karanteni in izolaciji na državnozborskih volitvah, ki bodo, kot zatrjuje predsednik republike Borut Pahor, 24. aprila.

»Hrvaško državo so utemeljili trije polkovnik obveščevalnih služb: Tuđman, Manolić in Boljkovac,« je pogovoru za zagrebški Globus dejal Ivan Zvonimir Čičak (1947), eden od najbolj izpostavljenih vodij hrvaškega nacionalnega gibanja pred petdesetimi leti. »Kot pragmatiki so ohranili celotno infrastrukturo Udbe, to je okoli 850 ljudi. Samo deset odstotkov se jih je upokojilo.«

Ker v opozicijskih strankah Koalicije ustavnega loka vztrajajo pri septembra leta 2020 sklenjenem dogovoru, se bo moral nekdanji trgovec z elektriko Robert Golob sam izmeriti na volitvah.

Zmagovalca aprilskih državnozborskih ni mogoče napovedati, če pa bi bile naslednjo nedeljo, bi bil zmagovalec znan, pravi izredni profesor na FDV, ki je v pogovoru komentiral sondaže javnega mnenja.

Nekdanji poslanec LDS (2000–2004) je bil lani še tretjič imenovan na položaj direktorja službe Državne volilne komisije. Zaradi epidemioloških razmer v supervolilnem letu je malce zaskrbljen.

Čez nekaj dni naj bi le prišlo do srečanja Roberta Goloba s Tanjo Fajon in drugimi iz opozicijskega Kula. Po meritvah javnega mnenja bi Golob (lahko) nadigral Janeza Janšo, zato je vse več pritiska, da mora protijanševa koalicija v spopad kreniti z mandatarskim kandidatom Golobom.

Skrbno je zadnjič seštel predsednik republike. Od 351 funkcionarjev (predsednika republike, poslancev državnega zbora, državnega sveta, županov) bomo volili 97 odstotkov političnega razreda. Na preizkušnji volje ljudstva ne bo le osem poslank in poslancev evropskega parlamenta.

Zaznamoval je novinarstvo v prelomnem času osamosvajanja in demokratizacije Slovenije. Izstop iz novinarskega poklica je bil zanj usoden. Šestega januarja bo minulo deset let od njegove smrti. Sodil si je sam s pištolo makarov. A teorije zarote ne pojenjajo.

Zgodba zadnjih mesecev in predvsem tednov je taka: večina ljudi se strinja, da je polarizacija za prihodnost naše družbe škodljiva. Če si v enem taboru, je vse narobe s tistimi, ki taborijo v drugem. Po besedah Marka Voljča (Act Tank) je zato treba najti srednjo pot; namesto dvoboja med KUL in SDS doseči troboj. Najti povezavo, ki bo »špilferderber« polarizacije.

Ozrli smo se na leto, ki je skorajda že za nami in ko je vse več misli in dejanj uprtih v supervolilno leto 2022.

Božič je! Tako je pokojni predsednik republike Janez Drnovšek prav pred petnajstimi leti razburjen dopovedal jeznim krajanom Dečje vasi. Tja je želel družini Strojan na lastno pest pripeljati kontejnerja, da bi ne bila izključena iz božično-novoletnega praznovanja. Kot bi Borut Pahor šel med jezne proticepilce razlagat, da jim ni mar za soljudi in vpiti nanje, da niso pravi kristjani z občutkom za solidarnost do soljudi.

Naš sogovornik v božičnem intervjuju je bil rojen leta 1961 v Vrhpolju pri Vipavi kot prvi od petih otrok. Med letoma 2000 in 2013 let je bil dr. Primož Krečič spiritual v bogoslovnem semenišču, osem let je stolni župnik v Kopru. Je eden najbolj zaslužnih, da je koprska stolnica pridobila edinstvene orgle, ki so od leta 1988 domovale v slavni koncertni dvorani Tonhalle v Zürichu.