Desni intelektualci so zaskrbljeni zaradi Evropske unije. Nad njo je ob resoluciji Evropskega parlamenta glede madžarske zakonodaje LGBT+ na portalu Časnik krepko razočaran tudi zgodovinar Stane Granda.

Če evropsko prestolnico Bruselj skrbi, da bi Slovenija šla odločneje po poti madžarskega in poljskega režima, pa je vse več intelektualcev »desnega neliberalnega katolištva« zaskrbljenih zaradi Evropske unije. Razočarani in celo jezni so nad njeno bruseljsko elito, kar korespondira s politiko vladajoče SDS.

Kdo bo na vrhu liste za odstrel, ko se bo in če se bo čez leto dni zamenjala vlada in njen krmar? Odvetnik Franci Matoz, ki živi v vili z notranjim in zunanjim bazenom ob morju v bližini Ankarana. Nase si je navlekel preveč dobro plačanih, izpostavljenih in politično delegiranih položajev. Nedavno je postal predsednik nadzornega sveta Luke Koper, pred tem je bil že namestnik prvega nadzornika Slovenskih železnic, vlada pa ga je pred tednom dni postavila še na čelo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Stisnjen ob zid je bil koalicijski trojček primoran narediti korak nazaj; pod vplivom ljudske volje izražene na referendumu o vodi, pretnje z vnovično konstruktivno nezaupnico in skrbi za preživetje. Sprašujemo se, kdaj, če sploh, bo predsednik vlade ukrepal pri še bolj vročih temah vladavine prava?

Poslanstvo predsedujoče države Sveta EU je dosjeje prejšnjega predsedstva gladko poganjati naprej; če ima srečo in še kaj spretnosti, ji uspe kakega v enem semestru tudi skleniti. Vera v to, da bo predsednik vlade Janez Janša medtem v Bruslju »nihilističnim propagandistom nalival čistega vina«, je zagovor instrumentaliziranja za cilje slovenske notranje politike in bližajočih se volitev.

Z umikom zakonov o demografskem skladu in o nalezljivih boleznih je dramo morda usodnih »stresnih testov« koalicije Janez Janša prestavil v čas še bolj vroče jeseni. Nekaj pušk je premier tako že moral žrtvovati in vreči v koruzo.

Zakaj se je zunanji minister Anže Logar se je kot visoki predstavnik, ki zastopa Svet EU v odnosih z Evropskim parlamentom, pridružil kritiki madžarske zakonodaje glede LGBT+? Politolog s fakultete za družbene vede Marko Lovec, poznavalec mednarodnih odnosov in Evropske unije, izpostavlja razliko med nastopi premierja Janeza Janše in diplomata Anžeta Logarja v Evropi.

Državni svetniki so včeraj glede na siceršnja glasovanja presenetljivo dali veto na novelo zakona o nalezljivih boleznih. Še ta teden bodo morali poslanci na vnovičnem glasovanju zanjo zbrati 46 glasov – za sprejem zakona prejšnji teden jih je bilo dovolj 44.

Današnji referendum je dal res krepko zaušnico vladi, domala plebiscitarno. Če je res, kar so trdili v koaliciji, da je bil to referendum o vladi, potem bi vladne stranke v tem trenutku krepko izgubile volitve. Proti zakonu je glasovalo domala 75 odstotkov ljudi, kolikor se jih je udeležilo zadnjih volitev v državni zbor.

S profesorjem za evropsko pravo Matejem Avbljem smo se pogovarjali ob začetku predsedovanja Svetu Evropske unije. Izkazalo se je, pravi rektor Nove univerze, da lahko predsednik vlade in Slovenija v procesu evropske integracije nastopata kot se za zrelo državo spodobi.

Po burnem začetku predsedovanja Svetu EU je v evropskem parlamentu bolj spravljiv javni nastop predsednika vlade poskrbel le za rahel vetrič.

Kaže, da se je množično predčasno glasovanje o zakonu o vodi podaljšalo tudi na današnjo volilno nedeljo. Če je leta 2015 do 11. ure na referendumu o družinskem zakoniku glasovalo 9,3 odstotka volilnih upravičencev (končna volilna udeležba je znašala 36,4 odstotka, zakon pa je prepričjivo padel), jih je na volišča tokrat prišlo znatno več: 15,1 odstotka. Volilna udeležba bi se lahko na koncu približala 50-im odstotkom (do 16. ure je znašala blizu 30 odstotkov), utemeljeno pa lahko predvidevamo, da je več kot polovica na glasovnicah obkrožila proti. Po prvih preštetih glasovih so v veliki prednosti nasprotniki zakona.

"Evropa je vse kar ste predstavili, vsa vaša stališča so legitimna." S temi spravnimi besedami je predsednik vlade Janez Janša zaenkrat zaprl fronto s poslanci Evropskega parlamenta (EP), ki jim je danes predstavil predsedovanje Slovenije svetu EU. Upošteval je (močno pokroviteljsko zveneč) poziv predsednika republike na srečanju politikov pod Najevsko lipo, da bo vse, kar bo rekel v EP, rekel tudi v imenu države. Janša se je potrudil in bil "spreten", kot je od njega pričakoval Borut Pahor, ker ve, "da za biti spreten".

Spremenjen zakon o vodah omogoča gradnjo turističnih zmogljivosti na priobalnih in vodnih zemljiščih izven naselij. To doslej ni bilo mogoče, veljala je absolutna prepoved. Bodo privrženci nepozidanosti priobalnih in vodnih zemljišč na referendumu to nedeljo zbrali potrebnih več kot 340.000 glasov?

Papež Frančišek je 30. junija imenoval za novomeškega škofa msgr. dr. Andreja Sajeta, duhovnika ljubljanske nadškofije, so sporočili s Slovenske škofovske konference. Saje je bil med drugim osebni tajnik ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja v letih 1994-1997.

Nihče ne more biti (dokončni) sodnik v svoji zadevi in se moramo od nekaterih stališč nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Maribor g. Mirka Krašovca distancirati, je v izjavi zapisal mariborski nadškof msgr. Alojz Cvikl. »Posebej se distanciramo od stališč, ki so še v procesu raziskovanj in jih ne moremo jemati kot dokončne.« To je prvi uradni cerkveni odmev na javni nastop Krašovca 25. maja po pravnomočni oprostitvi, v katerem je napovedal objavo knjige, s katero bo osvetlil afero finančnega zloma nadškofije.

Ozrli smo se na zvezdni trenutek slovenske zgodovine. Pred tridesetimi leti, 25. junija 1991, je prva demokratično izvoljena skupščina sprejela temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in deklaracijo o neodvisnosti. Na ploščadi pred parlamentom je bila dan pozneje slovesno razglašena samostojnosti in neodvisna država – Republika Slovenija.

Takrat je bilo težko, Slovenija, ne še samostojna država, je bila hudih v škripcih, a so politiki leta 1990 in 1991 vedeli, kaj je treba delati. Da bi Slovenci dozoreli kot narod, kot je pred drugo svetovno vojno zapisal pesnik Božo Vodušek v reviji Križ na gori, je tudi njen ideal vzpostavitev lastne države.

Pogovarjali smo se z Dejanom Verčičem, profesorjem, predstojnikom oddelka za komunikologijo na FDV, drugim najbolj citiranim raziskovalcem globalnih odnosov z javnostmi, predvsem pa prvim direktor Slovenske tiskovne agencije.

Predsednik države Borut Pahor se ne strinja, da bi bila v Sloveniji politična kriza. A je v »krizi« tudi sam, čeprav bi bilo vendarle bolje reči, da se vse pogosteje znajde v škripcih.