V intervjuju podrobneje spregovori o ozadju nastanka njenih dveh potopisnih del, o tem, kako je Camino po naključju sovpadel s spremembami v njenem življenju, pa tudi o tem, koliko nje same se skriva v njenih delih.
Postreže tudi z zanimivim razmišljanjem o pomenu hoje, soočanju s tišino in tem, zakaj človek sodobnega časa pogosto pred tišino beži v hrup sveta.
Fascinirajo jo medčloveški odnosi, psihologizacija likov pa je značilna tudi za junake njene mladinske literature, a kot priznava, se mladinski avtorji vedno znova soočajo z izzivom, kako mlade danes sploh še pritegniti k branju, če iz knjig umaknemo vse, kar je po naši presoji škodljivo ali preuranjeno za njihovo dojemanje sveta.
Še vedno se aktivno trudi za afirmacijo mladinske literature, ki je po njenem mnenju na nek način getoizirana, priznava pa tudi, da morajo avtorice dati precej več od sebe, da jim priznavajo veljavo, ki jo uživajo njihovi stanovski kolegi.
Pove tudi, zakaj je, potem ko se je pred desetimi leti izpostavila in bila družbeno angažirana, danes hvaležna za spoznanje, da se najbolje izraža skozi literaturo.
Bila je tudi mestna svetnica v Mariboru, a to je danes ne zanima več, vsem, ki so kritični doma na kavču in gojijo strastne nazore o tem, kaj vse bi moral spremeniti ta ali oni posameznik, pa svetuje, naj sami kandidirajo na volitvah in na lastni koži izkusijo, kaj se da in kaj ne.
VEČ V TISKANI IZDAJI IN TRAFIKI24
