Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič si je zoper vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca privoščil hudo zlorabo svoje funkcije.

Vrhovno sodišče je po pisanju Dnevnika zavrnilo zahtevo za revizijo poslovneža Tomaža Lovšeta, ki je zaradi objav prisluhov, iz katerih je bilo razvidno ozadje prodaje Mercatorja, od Dnevnika zahteval odškodnino. Potrdilo je, da v konkretnem primeru pravice do ugleda in zasebnosti Lovšeta ni treba zaščititi bolj kot pravico do svobode izražanja.

Upam, da ta sodba ne prestane odločanja na ustavnem sodišču, kamor se bo Mojca Pašek Šetinc pritožila. Če bo zadeva kdaj prišla na ESČP, sem prepričan, da se bodo tam spraševali, kaj za vraga v Sloveniji počnemo.

Vrhovno sodišče je formalno razveljavilo sodbo proti nekdanjemu domobranskemu generalu Leonu Rupniku. Poudarek je na formalno. Pri tem ni upoštevalo dejanskega stanja, to je dogajanja med drugo svetovno vojno in komunistično revolucijo v Sloveniji.

Nekdanja uspešna slovenska padalka Irena Avbelj, ki so jo avgusta lani v letalskem muzeju v kalifornijskem Riversidu sprejeli v mednarodno hišo slavnih padalcev, je v sporu proti državi dalo prav tudi vrhovno sodišče, danes piše Dnevnik.

Da je slovensko sodstvo glede na ocene državljanov eno najmanj zaupanja vrednih v Evropski uniji, že vemo. A vedno znova nas sodniki presenetijo s svojo neprofesionalnostjo. Tokrat sicer ne gre za sojenje, pač pa za rušenje ugleda sodstva v zvezi z dejavnostmi, ki nimajo nobene zveze s sojenjem, pa jih kar po domače izvajajo v prostorih osrednje ljubljanske sodne palače.

Edino, kar lahko sledi razveljavitvi sodbe generalu Leonu Rupniku, je ustavitev postopka zoper že 74 let pokojnega domobranskega generala. Rupnika tako ne bo mogoče obravnavati kot krivega očitanih dejanj, je za STA ocenil Miha Hafner z ljubljanske pravne fakultete, ki pa dodaja, da s tem ne bo rehabilitiran. Tožilstvo sodbo še preučuje.

Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo vojaškega sodišča, ki je leta 1946 na smrt obsodilo domobranskega generala Leona Rupnika, poroča Dnevnik. Poročevalka v petčlanskem senatu vrhovnega sodišča je bila Vesna Žalik, predsednik pa Branko Masleša.

Vrhovno sodišče v Braziliji je v četrtek sprejelo odločitev, ki bi lahko privedla do tega, da bodo nekdanjega predsednika Luiza Inacia Lulo da Silva ter približno 5000 drugih pripornikov izpustili iz zapora. Razsodilo je namreč, da lahko obsojence zaprejo šele potem, ko so izčrpane vse možnosti za pritožbo.

Vrhovno sodišče je od komisije v zadevi Kangler prejelo zaprosilo za dokumentacijo, a so jim po besedah predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča pojasnili, da na zaprosilo ne bodo odgovorili. Kot je dodal, delovanje komisije za zdaj štejejo za nelegitimno, zato se do odločitve ustavnega sodišča na morebitne pozive ne bodo odzivali.

V Lekarni Bitenc so izrazili zadovoljstvo, ker je vrhovno sodišče ob ponovnem odločanju o sporu med Molom in lekarno presodilo, da odpoved koncesijske pogodbe ni bila zakonita. Kot je v izjavi za STA poudaril Bor Bitenc, se je po vseh teh letih vendarle izkazalo to, kar so trdili že od začetka, da Mol ne more brez razloga odpovedati koncesije.

Damijan Florjančič na spletni strani vrhovnega sodišča ohranja inkriminirani govor Branka Masleše, s čimer izraža svojo aroganco in posmeh ustavnemu sodišču.

Na portalu verfassungsblog so bile mednarodni javnosti predstavljene anomalije slovenskega sodstva, med drugim primer rokade Gregorja Strojina (na sliki) in Tine Brecelj med pravosodnim ministrstvom in vrhovnim sodiščem.

Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo sodbe upravnega sodišča, ki je ugotovilo, da je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pri ugotavljanju premoženjskega stanja ljubljanskega župana Zorana Jankovića postopala pravilno in zakonito. S tem se je zaključil večletni postopek nadzora Jankovićevega premoženjskega stanja, so sporočili s KPK.

Vrhovno razsodišče je v primeru sovražnega govora proti Romom odločilo, da gre pri javnem spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti za kaznivo dejanje tako v primerih, ki lahko ogrozijo javni red in mir, kot tudi v primerih groženj, zmerjanja in žalitev. Gre za predsedenčno stališče v razsojanju o sovražnem govoru.

V zadnji številki Reporterja je bil objavljen odgovor predsednika vrhovnega sodišča na najin intervju v 28. št. letošnjega letnika te revije. Ker so nekatere njegove trditve neresnične, druge polresnične in zavajajoče, njegova stališča pa po najinem mnenju zelo napačna, se že zaradi dolžnosti varovati resnico in zaradi obrambe razuma ter temeljnih pojmov pravnosti in ustavnosti, preprosto morava odzvati. Na njegov odgovor dajeva zato naslednje pojasnilo.

V prejšnji številki Reporterja je bil objavljen intervju z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem, v katerem so bile izrečene tudi številne trditve, ki nimajo nobene realne osnove.

Vrhovno sodišče ZDA je v petek razsodilo, da predsednik Donald Trump lahko uporabi 2,5 milijarde dolarjev iz proračuna Pentagona za postavitev dela ograje na južni meji z Mehiko. Odločitev je sprejelo s tesno večino pet proti štiri.

Vrhovna sodnika, zakonca Barbara in Jan Zobec, sta razkrila podrobnosti avtoritarnega vodenja predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča.

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je v pogovoru za Dnevnik dejal, da sodstvo z državnim zborom ne more parlamentirati o odprtih sodnih primerih in da je treba potegniti jasno mejo med tremi vejami oblasti. Ocenil je tudi, da je pri nekaterih predstavnikih zakonodajne veje oblasti problematično razumevanje tega razmerja.