Ameriški predsednik Donald Trump je v skladu s pričakovanji in napovedmi v soboto na slovesnosti pred Belo hišo imenoval 48-letno konservativno prizivno sodnico Amy Coney Barrett na položaj vrhovne sodnice ZDA. Republikanska večina v senatu jo namerava potrditi do splošnih volitev 3. novembra.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo napovedal, da bo vrhovno sodišče ZDA odločalo o izidu predsedniških volitev 3. novembra, zaradi česar mora senat hitro potrditi naslednico nedavno preminule liberalne sodnice Ruth Bader Ginsburg.

Demokratski predsedniški kandidat Joe Biden se je v nedeljo zavzel za to, da bi naslednika vrhovne sodnice Ruth Bader Ginsburg imenoval zmagovalec predsedniških volitvah. Predsednik Donald Trump je namreč napovedal skorajšnje imenovanje, a je Biden to označil za "zlorabo oblasti" in pozval večinsko republikanski senat, naj glasovanje odloži.

Vrhovno sodišče obsoja fizični napad na sodnika, do katerega je prišlo med sodno obravnavo na Okrajnem sodišču na Ptuju. V sporočilu za javnost so včeraj še zapisali, da ne gre za osamljen primer pritiskov in nadlegovanj zaradi opravljanja sodniške funkcije. Kot so še zapisali, ne verbalno ne fizično nasilje ne sme postati del civilizirane družbe.

Vrhovno sodišče je v primeru migranta iz Maroka pritrdilo ministrstvu za notranje zadeve in policiji. Ugotovilo je, da policija ni kršila njegovih pravic, ko ga je brez odločbe vrnila hrvaškim policistom, saj po navedbah sodišča to omogoča sporazum o (hitrem) vračanju, ki je bil med obema državama sklenjen že leta 2006, poroča Dnevnik.

Za vrhovno sodišče kot najvišji organ rednega sodstva v Sloveniji lahko rečemo, da nikakor ne daje videza nepristranskosti. Obratno. V vrhu sodne uprave sta zaposlena kar dva nekdanja politična funkcionarja, oba iz leve politične opcije.

Večkratno ali vztrajno ponavljajoče se poseganje ene od vej oblasti v pristojnosti druge veje oblasti, kritiziranje ali celo napadanje druge veje oblasti lahko spodkoplje načelo delitve oblasti, so v odzivu na zapis premiera Janeza Janše opozorili na vrhovnem sodišču. Kot so zapisali, to lahko pripelje do politične prevlade nad pravno državo.

Vrhovno sodišče je suspendiralo sodnika Zvjezdana Radonjića, ob tem pa mu je še izreklo ukrep prepovedi prihajanja na sodišče. Razlog naj bi bilo disciplinski postopki, ki zoper Radonjića potekajo že dve leti, je sodnik povedal za portal Siol.

Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo nekdanjega direktorja NPU Darka Muženiča na odločitev upravnega sodišča, ki je zavrnilo njegovo zahtevo za začasno zadržanje razrešitve, je za STA poročanje Nove24TV potrdil Muženičev odvetnik Uroš Leben. Ta odločitev upravnega sodišča je tako pravnomočna, ostaja pa še tožba za odpravo razrešitve.

Ameriško vrhovno sodišče je včeraj tožilcem Manhattna omogočilo vpogled v davčne napovedi predsednika ZDA Donalda Trumpa, obenem pa je zavrnilo zahtevo kongresnih demokratov za dostop do njegovih finančnih podatkov. Trump je vsaj na kratki rok spet zmagal.

Ameriški predsednik Donald Trump se je kljub naraščanju števila okužb z novim koronavirusom po ZDA odločil, da bo izpolnil predvolilno obljubo o ukinitvi zdravstvene reforme obamacare, ki je več deset milijonom Američanov omogočila dostop do zdravstvenih storitev. Od vrhovnega sodišča ZDA ponovno zahteva ukinitev zdravstvene reforme obamacare.

Vrhovno sodišče je obsodilno sodbo nekdanjega predsednika uprave Petrola Marka Kryžanowskega zaradi zlorabe notranjih informacij pri nakupu delnic Petrola razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Primer je bil pravnomočno razsojen tik pred 10-letnim zastaranjem, sodišče ima za ponovno odločanje na voljo dve leti, danes piše Dnevnik.

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič si je zoper vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca privoščil hudo zlorabo svoje funkcije.

Vrhovno sodišče je po pisanju Dnevnika zavrnilo zahtevo za revizijo poslovneža Tomaža Lovšeta, ki je zaradi objav prisluhov, iz katerih je bilo razvidno ozadje prodaje Mercatorja, od Dnevnika zahteval odškodnino. Potrdilo je, da v konkretnem primeru pravice do ugleda in zasebnosti Lovšeta ni treba zaščititi bolj kot pravico do svobode izražanja.

Upam, da ta sodba ne prestane odločanja na ustavnem sodišču, kamor se bo Mojca Pašek Šetinc pritožila. Če bo zadeva kdaj prišla na ESČP, sem prepričan, da se bodo tam spraševali, kaj za vraga v Sloveniji počnemo.

Vrhovno sodišče je formalno razveljavilo sodbo proti nekdanjemu domobranskemu generalu Leonu Rupniku. Poudarek je na formalno. Pri tem ni upoštevalo dejanskega stanja, to je dogajanja med drugo svetovno vojno in komunistično revolucijo v Sloveniji.

Nekdanja uspešna slovenska padalka Irena Avbelj, ki so jo avgusta lani v letalskem muzeju v kalifornijskem Riversidu sprejeli v mednarodno hišo slavnih padalcev, je v sporu proti državi dalo prav tudi vrhovno sodišče, danes piše Dnevnik.

Da je slovensko sodstvo glede na ocene državljanov eno najmanj zaupanja vrednih v Evropski uniji, že vemo. A vedno znova nas sodniki presenetijo s svojo neprofesionalnostjo. Tokrat sicer ne gre za sojenje, pač pa za rušenje ugleda sodstva v zvezi z dejavnostmi, ki nimajo nobene zveze s sojenjem, pa jih kar po domače izvajajo v prostorih osrednje ljubljanske sodne palače.

Edino, kar lahko sledi razveljavitvi sodbe generalu Leonu Rupniku, je ustavitev postopka zoper že 74 let pokojnega domobranskega generala. Rupnika tako ne bo mogoče obravnavati kot krivega očitanih dejanj, je za STA ocenil Miha Hafner z ljubljanske pravne fakultete, ki pa dodaja, da s tem ne bo rehabilitiran. Tožilstvo sodbo še preučuje.

Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo vojaškega sodišča, ki je leta 1946 na smrt obsodilo domobranskega generala Leona Rupnika, poroča Dnevnik. Poročevalka v petčlanskem senatu vrhovnega sodišča je bila Vesna Žalik, predsednik pa Branko Masleša.