Minister za pravosodje Marjan Dikaučič in Vrhovno sodišče RS sta danes ostro obsodila torkov napad na sodnika Okrajnega sodišča v Ljutomeru Gorazda Tivadarja. Od pristojnih pričakujeta ukrepanje in poudarjata nesprejemljivost nasilja. Vrhovno sodišče je izrazilo tudi ogorčenje, da je bil isti sodnik že drugič žrtev napada istega storilca.

Konec novembra je Slovenijo pretresla nova porazna zgodba slovenskega sodstva. Vrhovno sodišče je razveljavilo obsodilno sodbo zoper zatrjevanega vodjo slovenskega kraka balkanske preprodajalske naveze za kokain Dragana Tošića in druge soobsojence, znane iz zadeve Balkanski bojevnik, češ da so bili dokazi zoper njih zbrani nezakonito. Razkrivamo, da to ne drži.

Sodni svet je včeraj na seji obravnaval novinarsko vprašanje o objavi na Twitter računu vrhovnega sodišča, ki je bila povezana s poročanjem nekaterih medijev o domnevno sporni diplomi vrhovnega sodnika Branka Masleše. Sodni svet je način komunikacije sodne uprave vrhovnega sodišča ocenil kot neustrezen in neprimeren, so sporočili za STA.

Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo v zadevi Balkanski bojevnik in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, so poročanje POP TV za STA potrdili na vrhovnem sodišču. Na podlagi 423. člena zakona o kazenskem postopku je sodišče prekinilo prestajanje zaporne kazni za obsojence v tej zadevi, med drugim za prvoobtoženega Dragana Tošića.

Vrhovno sodišče je pred nekaj dnevi razsodilo, da za globe proti osebam, ki v zaprtih javnih prostorih ne nosijo zaščitnih mask, ni zakonske podlage. Torej, da zoper njih ni pravne podlage za sankcijo. V senatu vrhovnega sodišča sta tako ugotovila vrhovna sodnika Branko Masleša in Primož Gorkič. S tem sta preglasovala vrhovno sodnico Barbaro Zobec. Predstavljamo argumente iz njenega odklonilnega ločenega mnenja.

Vrhovno sodišče je presodilo, da za izrekanje prekrškovnih sankcij zaradi opustitve nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih ni bilo zakonske podlage, so sporočili s sodišča.

Vrhovni sodniki so kot neutemeljeno zavrnili zahtevo za varstvo zakonitosti obsojenega Marka Matića zaradi umorov v Krkavčah, pišejo Primorske novice. Okrožno sodišče v Kopru ga je jeseni leta 2019 obsodilo na 30 let zapora zaradi dvojnega umora.

Na Reporter se je znova obrnil obupani podjetnik Stojan Korošec, kateremu so sodni mlini po krivici uničili firmo, družino (bolno ženo in dva otroka) pa pripeljali na socialno dno.

Več sodnikov se zgraža nad njenim nekolegialnim ravnanjem v postopku izbire Mateja Čujoviča za mesto vrhovnega sodnika. Slednjega je sodni svet soglasno predlagal v izvolitev na mesto vrhovnega sodnika. Zoper postopek izbire Čujoviča se je Rakočevićeva pritoževala vse do ustavnega sodišča, tam pa je doživela hladen tuš.

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevi za varstvo zakonitosti in tako potrdilo sodbo za vodjo Gibanja Zedinjena Slovenija in Štajerske varde Andreja Šiška zaradi kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Med drugim je ocenilo, da je obsojenec nedvomno zapustil polje legitimnega in ustavno varovanega političnega govora.

Vrhovno sodišče ZDA je v ponedeljek zavrnilo obravnavo še zadnje od treh tožb glede izida predsedniških volitev, ki so jih v imenu bivšega predsednika Donalda Trumpa vlagali njegovi odvetniki. Sodišče je brez komentarja zavrnilo obravnavo tožbe glede izidov v Wisconsinu.

Višji sodnici z upravnega sodišča Darinki Dekleva Marguč so na Pravni fakulteti v Ljubljani zavrnili doktorsko disertacijo. A gospa je prepričana, da so ji storili krivico in je zadevo zdaj prignala celo do ustavnega sodišča. Razkrivamo podrobnosti.

Namesto, da bi bila sama ustavna sodnica, se višja sodnica Darinka Dekleva Marguč zdaj smeši s svojo ustavno pritožbo. Ker se na strinja z odločitvijo, s katero je senat na Pravni fakulteti v Ljubljani zavrnil njeno doktorsko disertacijo, je uporabila vsa možna pravna sredstva in prišla do ustavnega sodišča. Toda, že na vrhovnem sodišču so ji sporočili: doktorat ni njena pravica in tako pravice do pravnih sredstev na sodiščih zoper negativno oceno disertacije sploh nima.

Vrhovno sodišče je pri ponovnem odločanju o pritožbah v zvezi z razrešitvijo članov nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) ugodilo zahtevi za izdajo začasne odredbe in do pravnomočne sodne odločitve zadržalo učinkovanje sklepa vlade o razrešitvi dveh nadzornikov RTVS in imenovanju novih. Razrešitev tretje nadzornice pa ni zadržalo.

Informacijska pooblaščenka je pozdravila navedbo vrhovnega sodišča, da z nedavno sodbo ne omejuje dostopa do sodb in ni omejilo transparentnosti delovanja sodišč. Izrazila je upanje, da bodo temu pri svojem delu sledila tudi sodišča. Hkrati je opozorila, da je od izdaje omenjene sodbe prejela preko 20 pritožb zaradi omejevanja dostopa do sodb.

Ameriški predsednik Donald Trump je v skladu s pričakovanji in napovedmi v soboto na slovesnosti pred Belo hišo imenoval 48-letno konservativno prizivno sodnico Amy Coney Barrett na položaj vrhovne sodnice ZDA. Republikanska večina v senatu jo namerava potrditi do splošnih volitev 3. novembra.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo napovedal, da bo vrhovno sodišče ZDA odločalo o izidu predsedniških volitev 3. novembra, zaradi česar mora senat hitro potrditi naslednico nedavno preminule liberalne sodnice Ruth Bader Ginsburg.

Demokratski predsedniški kandidat Joe Biden se je v nedeljo zavzel za to, da bi naslednika vrhovne sodnice Ruth Bader Ginsburg imenoval zmagovalec predsedniških volitvah. Predsednik Donald Trump je namreč napovedal skorajšnje imenovanje, a je Biden to označil za "zlorabo oblasti" in pozval večinsko republikanski senat, naj glasovanje odloži.

Vrhovno sodišče obsoja fizični napad na sodnika, do katerega je prišlo med sodno obravnavo na Okrajnem sodišču na Ptuju. V sporočilu za javnost so včeraj še zapisali, da ne gre za osamljen primer pritiskov in nadlegovanj zaradi opravljanja sodniške funkcije. Kot so še zapisali, ne verbalno ne fizično nasilje ne sme postati del civilizirane družbe.

Vrhovno sodišče je v primeru migranta iz Maroka pritrdilo ministrstvu za notranje zadeve in policiji. Ugotovilo je, da policija ni kršila njegovih pravic, ko ga je brez odločbe vrnila hrvaškim policistom, saj po navedbah sodišča to omogoča sporazum o (hitrem) vračanju, ki je bil med obema državama sklenjen že leta 2006, poroča Dnevnik.