Ob presenetljivi sodbi vrhovnega sodišča v zadevi novinarke TV Slovenija Mojca Šetinc Pašek je človek v nekoliko kočljivi situaciji. Vrhovno sodišče je v reviziji sodbe, s katero je celjsko višje sodišče Paškovi v njeni tožbi zoper Janeza Janšo prisodilo odškodnino, tožbeni zahtevek novinarke zavrnilo. Dejalo je torej, da premierju ni treba plačati šest tisočakov odškodnine, kolikor sta ji prisodila okrajno sodišče v Velenju in nato še višje sodišče v Celju. Ponovimo še enkrat, za kakšen tvit je šlo.
Janša je marca 2016 tvitnil, da sta Mojca PŠ in Eugenija C (Eugenija Carl) odsluženi prostitutki, katerih poceni usluge ponujajo na facebook strani javne hiše. Predsednik SDS se je na sodišču branil, da je šlo pri tej oznaki zgolj za kritiko njunega dela. Da ni mislil na spolno, ampak na medijsko prostitucijo. Temu, da ne gre za protipraven tvit, je dalo zdaj prav tudi vrhovno sodišče, ki je plačilo odškodnine, ki bi jo moral Janša nakazati Paškovi, odpravilo.
O mojih protiargumentih zoper to odločitev vrhovnih sodnikov kasneje. Če se vrnem na to, zakaj je človek v kočljivi situaciji, ko vzame v bran omenjeni novinarki. Sam njunega novinarskega dela ne cenim. Sta izrazito pristranski, politično navijaški nasprotnici sedanjega premierja in njegove stranke. Za Paškovo sem od njenih kolegov na TVS še slišal, da je manipulativna v smeri poslovnih interesov določenih ljudi oziroma podjetij. Carlova pa, kar je posebej zavržno, javno na družbenem omrežju facebook napada lastne kolege na TV Slovenija, katerih delo ji ni všeč. Da greš javno napadati svoje kolege, je pokvarjeno in bi moralo biti sankcionirano od vrha RTV Slovenija.
Ti dve novinarki nista v načelu nobeni žrtvi. Sta dejansko del privilegiranega medijskega establišmenta z zagotovljeno redno službo in plačo na javnem servisu, ki ga plačujemo vsi. Ne me narobe razumeti, nisem za odpravo prispevka, sem pa zoper njegovo zlorabo v namen politične manipulacije. Drugače kot večina novinarjev, ki delamo v zasebnih medijih, sta dejansko vsaj kar se novinarske eksistence tiče nedotakljivi. Še več, kot je razvidno iz ravnanja Carlove, se ji še vodstvo RTV ne upa nič, celo ko javno nastopa zoper lastne kolege.
Pa vendar: v kontekstu Janševega tvita sta novinarki žrtvi. Tvit je prostaški, žaljiv, hujskaški, seksističen. Če bi Janša njuno novinarsko delo napadel na civiliziran način, nimam nič proti. Tudi, če se kdo na civiliziran, pa četudi oster način, loti mene kot novinarja, je to pač del poklica. Če nisi sposoben vročine, ne pojdi za kuharja. A novinarke ne bi smele biti nekaznovano izpostavljane zmerjanju, da so odslužene prostitutke, ki jih poceni ponujajo. Še posebej ne, da bi jih na ta način žalili najbolj vplivni politiki v državi (Janša je bil v času tvita vodja druge največje stranke v državnem zboru, pretendent na mesto premierja, kar je zdaj tudi postal).
V družbi je še vedno, ko ima nekdo slabo mnenje o določeni ženski, pogosto izražanje, da je pač »kurba«. Zato sem prepričan, da je imel tvit vodje SDS tudi spolno konotacijo. Mnoge novinarje (moške) je že napadal, za nobenega pa ni napisal, da je odsluženi prostitut.
Enako velja v obratni smeri: nobena novinarka ali novinar politika ne bi smel označiti za odsluženega prostituta oziroma političarko za odsluženo prostitutko. V tem kontekstu je ogabno ravnanje tednika Mladina, ki poslanko SDS Evo Irgl kakor satirično upodablja v liku prostitutke. Pri ženskah je stvar še bolj zavržna kot pri moških. V družbi je še vedno, ko ima nekdo slabo mnenje o določeni ženski, pogosto izražanje, da je pač »kurba«. Zato sem prepričan, da je imel tvit vodje SDS tudi spolno konotacijo. Mnoge novinarje (moške) je že napadal, za nobenega pa ni napisal, da je odsluženi prostitut.
Sodba vrhovnega sodišča gre v smislu, da je twitter pač takšno družbeno omrežje , kjer se je razvila specifična kultura izražanja. Drži, da je twitter poln sovraštva, prostaštva, primitivizmov, toda: mar to opravičuje, da bi tudi najbolj vplivni politiki v državi, z veliko močjo v družbi ter zvesto množico podpornikov izza sebe, na ta način naslavljali novinarje? Mar z visoko pozicijo in močjo ne pride tudi odgovornost? Po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice so v okviru svobode izražanja varovana tudi mnenja, ki žalijo, šokirajo in vznemirjajo, če so del razprave v javnem interesu.
Če načenjajo pomembna družbena vprašanja. S tem se kot novinar strinjam. A so meje. Prostaška žalitev ni v javnem interesu, nasprotno. Njen namen je izključno zaničevanje in razvrednotenje. To pa je protipravno. Tako po slovenski sodni praksi, kot po sodni praksi ESČP. Pristranskost novinarskega dela posameznih novinarjev in novinark javne televizije, ki bi morala biti že po zakonu čim bolj nepristranska, je vsekakor velik problem. A napad na opisani Janšev način dejansko odvrača od tega problema. Ne prispeva k ničemer, razen k nižanju že tako nizkih standardov javnega diskurza.
Žal so temu nižanju standardov zdaj sledili tudi vrhovni sodniki. Lestvico, kaj je protipravno, so dvignili tako visoko, da je videti, kot da je protipravno samo še fizično nasilje. Velja opozoriti še, da zapis predsednika SDS ni bil hipni odziv na kakšno prostaštvo omenjenih novinark zoper njega ali recimo zoper njegove bližnje. Tega novinarki nista storili. Ne, šlo je za premišljeno ravnanje, ki je hkrati poziv podpornikom tega politika, da počnejo enako. Hkrati je dalo zdaj vrhovno sodišče zeleno luč za enak diskurz praktično vsem. Odvezalo jih je protipravnosti. Družbena omrežja so današnji mediji. Kar se zapiše tam, na spletu tudi ostane, razen, če avtor tega ne zbriše, ali pa sami administratorji omrežja. Pa tudi, če avtorji to zbrišejo, posnetek zapisa (take zapise, posebej od vplivnih ljudi, drugi nemudoma posnamejo) ostane za vedno.
Upam, da ta sodba ne prestane odločanja na ustavnem sodišču, kamor se bo Paškova pritožila. Če bo zadeva kdaj prišla na ESČP, sem prepričan, da se bodo tam spraševali, kaj za vraga v Sloveniji počnemo.