fashion 2 Svet24.si

Našli smo šest let stare fotografije Dončićeve...

Bangun Dobra karma

Si želite vrniti izgubljeno ljubezen?

denis-avdić-show, lea-sirk Svet24.si

VIDEO: Kako je Lea Sirk imitirala Denisa Avdića

uroš rožič, špela gavez Svet24.si

Med delom se je Urošu nož zapičil v dimlje: z ...

merkur Dobra karma

Horoskop od 18. do 25. 11. 2019 : od Merkurja si ...

denis toplak Njena.si

Nepredstavljivo: Denis Toplak postal žrtev?

_BVP0088 Njena.si

Kamere zamolčale, zakaj ga Kmetje niso marali

Slovenija

Vrhovno sodišče delovanje Kanglerjeve komisije šteje za nelegitimno

Deli na:
Vrhovno sodišče delovanje Kanglerjeve komisije šteje za nelegitimno

Franc Kangler - Foto: Bobo

Vrhovno sodišče je od komisije v zadevi Kangler prejelo zaprosilo za dokumentacijo, a so jim po besedah predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča pojasnili, da na zaprosilo ne bodo odgovorili. Kot je dodal, delovanje komisije za zdaj štejejo za nelegitimno, zato se do odločitve ustavnega sodišča na morebitne pozive ne bodo odzivali.

Ustavno sodišče je namreč pred dnevi do končne odločitve zadržalo izvajanje preiskovalnih dejanj parlamentarne preiskovalne komisije v zadevi Franc Kangler, ki se nanašajo na sodnike. Predsednik komisije Žan Mahnič je napovedal, da bodo odločitev spoštovali, a delali naprej. Na seznamu prič, ki jih nameravajo zaslišati, namreč ni sodnikov, zato komisija ne bo kršila odločitve ustavnega sodišča, je pojasnil.

Mahnič je tudi ocenil, da odločitev pomeni, da komisija ne bo dobila dokumentacije, ki jo je zahtevala od okrožnega in okrajnega sodišča v Mariboru ter vrhovnega sodišča. To je na današnji novinarski konferenci potrdil tudi Florjančič. "Oni naj razpravljajo, naj sklicujejo, kar hočejo, ampak v tej fazi brez našega sodelovanja," je dejal Florjančič.

Na novinarski konferenci, sicer namenjeni projektu projektu izboljšanja kakovosti sojenja, ki je pred dnevi dobil nagrado Sveta Evrope in Evropske komisije, je predsednik vrhovnega sodišča komentiral tudi nekatere druge aktualne teme. O primeru sodnika Zvezdana Radonjića je povedal, da je omenjeni projekt pravzaprav namenjen tudi temu, da se sodniki ustrezno usposobijo za opravljanje svoje sodniške funkcije, tako v začetni fazi kot pozneje, ko se soočijo z zahtevnejšimi primeri, ki jih lahko "na tak ali drugačen način povlečejo vase".

"Ugotavljamo, da so bile očitno uporabljene nekatere metode dela in razlage sodniškega dela, ki niso povsem ustrezne," je pojasnil Florjančič in spomnil, da se je o tem opredelila tudi etična komisija pri Sodnem svetu. Ta je namreč v Radonjićevem ravnanju prepoznala kršitev kodeksa sodniške etike.



Do vprašanja o primernosti disciplinskega postopka, ki ga je zoper Radonjića predlagal predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik, se Florjančič ni želel opredeljevati. Kot je dejal, vsak predsednik sodišča povsem avtonomno odloča o tem, ali je domnevna kršitev takšna, da je treba podati predlog za disciplinski postopek.

"Dokler disciplinski postopek ni pravnomočno zaključen, je odveč karkoli komentirati. Zato je disciplinski postopek uveden, da se v njem ugotovi, ali je bil tak predlog utemeljen ali ne," je pojasnil.

Primer predsednika mariborskega delovnega sodišča Stanka Omerzuja, sicer še nepravnomočno obsojenega zaradi zalezovanja nekdanje intimne prijateljice, pa je na novinarski konferenci komentirala vrhovna sodnica Nina Betetto, sicer tudi predsednica etične komisije pri Sodnem svetu.

Kot je pojasnila, je prav v zvezi s tem primerom etična komisija sprejela smernice za ravnanje v primerih, kadar se sodnik znajde v nekem konfliktnem položaju ali celo v kazenskem postopku. V takšnih primerih gredo sodniku sicer vsa jamstva poštenega postopka, a vendarle pravnih sredstev ne sme uporabljati v nasprotju z njihovim namenom, denimo da bi si vedno znova izmišljeval nova opravičila za odsotnost z glavne obravnave. Če gre za predsednika sodišča, pa te vloge ne sme izkoriščati za komunikacijo z mediji, je pojasnila.

loading...
Loading...