V to nizkotno igro poskusa diskreditacije vrhovne sodnice Zobčeve je vključen tudi časnik Večer. Članka, ki sta bila nedavno objavljena v Večeru, imata nezapisan podnaslov: Barbara Zobec ne sme postati ustavna sodnica. Poskus njene diskreditacije se je namreč zgodil »po naključju« tik pred odločanjem poslancev, ali bodo za ustavno sodnico izvolili njo ali pa bo izvoljen drug kandidat.
Večer je pisal o tem, da naj bi bilo sporno, da sta se zakonca vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec februarja letos v ZDA udeležila simpozija o človekovih pravicah, ki ga je organiziralo združenje Federalist Society for Law and Public Policy Studies. Na simpozij so ju povabili organizatorji. Novinarka je zapisala, da Federalist Society »močno zastopa republikansko interpretacijo prava«. Tema dogodka so bile človekove pravice.
Zobčeva sta v ZDA odpotovala s službenim nalogom, ki ga je podpisal predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, a vse stroške so krili organizatorji simpozija. Florjančič naj bi potna naloga podpisal, ker je bilo glede udeležbe že vse urejeno in bi bil ugled našega sodstva okrnjen, če jima udeležbe ne bi dovolili. Kakšna neumnost! Brez potnega naloga bi šla pač sodnika na simpozij na svoje stroške med dopustom. Ne potrebujeta »dovoljenja«.
Tik pred njuno potjo v ZDA so imeli na vrhovnem sodišču kolegij predsednika, na katerem je Florjančič problematiziral dve stvari v zvezi z udeležbo na simpoziju. Zakaj ga nista vrhovna sodnika že pred prijavo seznanila s tem in utemeljila, zakaj želita potni nalog za službeno pot. Druga, ključna zadeva, pa je bila, da je ta simpozij po mnenju Florjančiča »politično obarvano druženje«.
Sramotno je, da se predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič spreneveda in se boji jasno argumentirati, kaj in zakaj naj bi bilo narobe.
Čeprav je za Večer zatrdil, da je kolegij zavzel stališče, da ravnanje Zobčevih z obeh vidikov ni primerno, to sploh ni res! Kolegij ni zavzel nobenega stališča, o tem ni nobenega zapisa. Kasneje si je Florjančič drznil celo nasloviti vprašanje komisiji za preprečevanje korupcije, ali je udeležba slovenskih sodnikov na takšnem dogodku primerna z vidika krepitve sodniške integritete.
Organizatorji so, kot rečeno, vrhovnima sodnikoma krili vse stroške za pot in bivanje. KPK je dala zgolj načelno mnenje glede varovanja ugleda sodniške službe. Glede domnevne spornosti konkretne udeležbe na simpoziju se ni izrekla.
Kaj naj bi bilo sploh spornega? Federalist Society je res organizacija, katere člani so pretežno konservativne in libertarne usmeritve, vendar je med njimi tudi precej takih z liberalnimi stališči. Gre za največje združenje pravnikov v ZDA (65 tisoč odvetnikov, sodnikov, profesorjev, študentov).
Večina sedanjih sodnikov vrhovnega sodišča ZDA so člani ali so bili člani tega združenja. Člani so mnogi ugledni zvezni sodniki in državni sodniki v ZDA. Zobčeva je na simpozij povabil direktor mednarodnih zadev pri tem združenju Jim Kelly, ki so ga ZDA imenovale za namestnika člana beneške komisije pri Svetu Evrope. Kelly je leta 2013 obiskal slovensko ustavno sodišče, leta 2016 je gostoval pri tedanjem predsedniku US Miroslavu Mozetiču ob počastitvi 25- obletnice US.
Njuna udeležba na tem simpoziju, na ugledni ameriški pravni fakulteti sta tudi predavala, je kvečjemu priznanje slovenskemu sodstvu, ne pa krnitev njegovega ugleda.
Vrnimo se k simpoziju: Barbara Zobec je imela na Emory Law School v Atlanti predavanje o razlikah med ameriškim in evropskim pravnim pogledom na svobodo izražanja. Jan Zobec pa je predaval o problemih v sodstvu v tranzicijskih postsocialističnih državah v Evropi.
Emory Law School sodi v krog najboljših pravnih fakultet v ZDA. Zaradi udeležbe na simpoziju o človekovih pravic pri največjem pravniškem združenju v ZDA in zaradi strokovnih predavanj na ugledni pravni fakulteti naj bi se z Zobčevima ukvarjala KPK!? Je mar Florjančič padel na glavo od samopašnosti, da funkcijo zlorablja na tak način!?
Vprašali smo ga, zakaj naj bi bila udeležba na tem simpoziju sporna. Ali je bila po njegovem integriteta sodnikov Zobec okrnjena, ker jima je organizator plačal stroške. Kateri člani kolegija naj bi bili mnenja, da ravnanje sodnikov ni bilo primerno. Po besedah Florjančiča nima k pojasnilom Večera kaj dodati.
Sramotno je, da se predsednik vrhovnega sodišča spreneveda in se boji jasno argumentirati, kaj in zakaj naj bi bilo narobe. Navedel je, da se je obrnil na KPK, ker je želel mnenje, »kako ravnati v podobnih primerih v prihodnje«. Kot smo omenili, se KPK glede domnevne spornosti te konkretne udeležbe sploh ni izjasnila.
O Federalist Society pa je napisal, da se je z vprašanjem sprejemljivosti članstva ameriških sodnikov v tem združenju ukvarjala tudi etična komisija pri konferenci sodnikov v ZDA. Ob tem Florjančič očitno zavaja, saj Zobčeva nista ne ameriška sodnika ne člana tega združenja.
Njuna udeležba na tem simpoziju, na ugledni ameriški pravni fakulteti sta tudi predavala, je kvečjemu priznanje slovenskemu sodstvu, ne pa krnitev njegovega ugleda. Za to slednje odlično skrbi Florjančič.
