Zahtevajo popolno razorožitev Slovenije in bi naše vojake naredili podobne barbikam. Zahtevajo izstop iz edine obrambne zveze, ki male države povezuje z velikimi silami v obljubi pomoči, medsebojnega učenja in nenapadanja.

Ruski predsednik Vladimir Putin si želi podvreči vso Ukrajino, je med današnjim obiskom v Kijevu dejal nemški zunanji minister Johann Wadephul. Na srečanju z ukrajinskim kolegom Andrijem Sibiho je povedal še, da si Nemčija in Ukrajina prizadevata za okrepitev sodelovanja na področju obrambe.

V zadnjem mesecu se je, kot se zdi, pričel uresničevati najbolj črn scenarij glede vojne v Ukrajini – ta bo, kot vse kaže, potekala še dolgo, leta, morda celo desetletja. Vmes bodo krajša ali daljša premirja, nato pa se bo podivjani ples orožja na vzhodnoevropskih stepah nadaljeval.

Ruski predsednik Vladimir Putin ne vidi grožnje v krepitvi obrambnih izdatkov Nata, saj je Rusija po njegovem prepričanju sposobna zagotavljati svojo varnost. Nadaljevala bo tudi ofenzivo v Ukrajini, je napovedal v Sankt Peterburgu. Pripravljen se je srečati z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, a šele v zadnji fazi pogovorov.

V teh dneh je precej govora o potencialnem tretjem bloku v slovenski politiki, v katerega bi se združila četverica manjših strank in sestavila vlado brez Janeza Janše in Roberta Goloba. Prejšnji teden pa se je pokazala še ena opcija – četrti blok rusofilov in prijateljev Viktorja Orbana v slovenskem parlamentu.

Odgovor na vprašanje, ali je Ukrajina kaj bližje miru ali pa nas čaka nova ruska ofenziva, se skriva v glavi Vladimirja Vladimiroviča Putina. Že četrt stoletja je nesporni vladar Kremlja in prvi ruski voditelj po Stalinu, ki je doma ustvaril piramidni sistem absolutne oblasti, zatrl opozicijo, civilno družbo in neodvisne medije.

To so bili dnevi visoke zunanjepolitične predstavnice Evropske unije Estonke Kaje Kallas. Oznanila je sveženj sankcij zoper Rusko federacijo, ciljan predvsem proti ruski naftni floti v senci. Še marca je v Tel Avivu dejala, da sta EU in Izrael »zelo dobra partnerja«, minule dni pa je oznanila, da je odredila pregled prostotrgovinskega sporazuma med evropsko povezavo in Izraelom oziroma spoštovanja njegovega člena, ki se nanaša na človekove pravice.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskega kolega Vladimirja Putina zaradi silovitih ruskih napadov na ukrajinska mesta v nedeljo označil za norega in opozoril, da bo vsak poskus popolnega prevzema Ukrajine vodil v propad Rusije. Kremelj je v odzivu izjave povezal s čustvenim odzivom in zatrdil, da Putin le ščiti Rusijo.

Donald Trump, predsednik ZDA, ob odkritju, da imaju Rusi prvo damo Melanio Trump raje kot njega

80. obletnica konca II. svetovne vojne je dokazala, da celo v Evropski uniji, ki je otrok francosko-nemške sprave, obstajajo razlike v percepciji tega izjemnega zgodovinskega dogodka.

V Turčiji bodo po napovedih danes potekala neposredna pogajanja med Ukrajino in Rusijo, vendar pa na njih ne bo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je namreč sprva zahteval srečanje s Putinom, v sredo zvečer pa izrazil pripravljenost na pogovore v vseh formatih.

Kaj izid nedeljskega referenduma pomeni za parlamentarne volitve prihodnjo pomlad? Zakaj je bil za novega papeža izvoljen prav ameriški kardinal Robert Prevost? Za nami je 80. obletnica konca druge svetovne vojne: kako so dan zmage obeležili v Moskvi, v Kijevu in v Ljubljani. O tem in drugih temah v novi epizodi Reporterjevega podkasta govorita Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in novinar Dejan Steinbuch.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v četrtek v Istanbulu pripravljen pogovarjati zgolj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je danes zatrdil njegov svetovalec. Če Putina ne bo, bo to po mnenju Kijeva znak, da Moskva ni pripravljena končati vojne. Kremelj se glede udeležbe še ni izjasnil, naj pa bi se pripravljali na pogovore.

Kar se je zdelo še pred kakšnim letom nemogoče, se je zdaj zgodilo. Slovenska vlada se je zavezala, da bo še letos za obrambo namenila dva odstotka BDP, do leta 2030 pa tri odstotke.

Sovražnik je barbarsko obstreljeval naša letala, ki so mirno bombardirala njegova mesta,« je na predvečer II. svetovne vojne napisal Karel Čapek v romanu Vojna s salamandri. Leta 1939 je neki drug Putin, tisti z brčicami in avstrijskim naglasom, načrtoval veliki osvajalski pohod po Evropi. Pred tem je mirno vkorakal na Češkoslovaško, v Čapkovo domovino, stara in anemična, toda demokratična Evropa ter vase zagledane Združene države Amerike pa so oportunistično molčali in upali, da se bo Herr Hitler zadovoljil z Ukrajino … oprostite, Češkoslovaško.

Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal tridnevno prekinitev ognja v Ukrajini med 8. in 10. majem, je danes sporočil Kremelj. Prekinitev ognja bo sovpadala s praznovanjem dneva zmage nad nacistično Nemčijo in konca druge svetovne vojne v Moskvi. V Kijevu pozivajo k najmanj 30-dnevni prekinitvi ognja, ki da bi moralo nastopiti takoj.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo dejal, da se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravljen odpovedati polotoku Krim v okviru dogovora o prekinitvi ognja. Ruskega predsednika Vladimirja Putina je ob tem pozval, naj konča napade in podpiše dogovor, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ena od glavnih zunanjepolitičnih prioritet Trumpove administracije je nedvomno (postopni) razkroj kitajsko-ruskega strateškega partnerstva, kajti ameriški strategi se že vrsto let zavedajo, da je LR Kitajska, ki ima pod ugodnimi pogoji in cenami na voljo strateške adute Ruske federacije (obilne naravne vire, vrhunsko vojaško tehnologijo, dostop do Arktike čez ruska ozemlja itd.), v zelo dobri poziciji, da enkrat v prihodnjih dveh desetletjih s prestola globalnega hegemona izrine ZDA.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v okviru prizadevanj za končanje ukrajinske vojne pripravljena priznati ruski nadzor nad ukrajinskim polotokom Krim, ki ga je Moskva nezakonito zasedla leta 2014, je v petek za ameriško televizijo CNN povedal neimenovani ameriški uradnik.

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes razglasil velikonočno premirje v konfliktu v Ukrajini. Začelo se bo danes in bo trajalo do nedelje do polnoči, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na ruske televizije. Moskva je po Putinovih besedah odprta za pogajanja in mirovna prizadevanja.