Minuli teden sta v senci vojne v Ukrajini in katastrofe v Gazi minili dve neslavni obletnici. Minilo je namreč 80 let od ameriškega napada na Hirošimo in Nagasaki z jedrskim orožjem, kar je pospešilo kapitulacijo Japonskega cesarstva, katerega vojaki so se bili skupaj s civilisti pripravljeni do zadnjega boriti proti prodirajočim zaveznikom, zlasti Američanom.

Ukrajina mora imeti svobodo, da sama odloča o svoji usodi, so danes v skupni izjavi poudarili voditelji držav EU. Pred napovedanim srečanjem predsednikov ZDA in Rusije na Aljaski so opozorili, da lahko resnična mirovna pogajanja stečejo šele po prekinitvi ognja ali zmanjšanju sovražnosti.

»Izražamo globoko zaskrbljenost in razočaranje zaradi napovedanih nastopov Svetlane Zaharove in Anne Netrebko na Festivalu Ljubljana,« v odprtem pismu piše Evgeny Goreshnik, predsednik Društva Ukrajincev v Sloveniji Razom. »Obe umetnici nista zgolj kulturni osebnosti, temveč tudi aktivni podpornici Putinovega imperialističnega režima, ki že več kot tri leta izvaja brutalno, obsežno vojno agresijo proti Ukrajini,« piše Goreshnik.

Čeprav je referendum o izstopu Slovenije iz Nata malo verjeten, saj mu razen Levice in nekaj najbolj skrajnih članov socialnih demokratov nasprotuje praktično ves državni zbor, se pravi štiri petine poslancev, pa je za olajšanje poskrbelo šele merjenje javnega mnenja, ki je potrdilo, da tudi več kot dve tretjini državljanov podpirata članstvo v Natu. To je pravzaprav celo malenkost več, kot je znašala podpora pred dobrimi dvajsetimi leti, ko je potekala kampanja za vstop. Toda ali so ti podatki dejansko dovolj prepričljivi, da lahko mirno spimo?

Rusija je ponoči z okoli 400 droni napadla Ukrajino, pri čemer je bilo ranjenih najmanj 15 ljudi, je danes povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Moskva tako kljubuje opozorilom predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je ta teden napovedal nove dobave orožja za Kijev in Rusiji zagrozil z visokimi carinami, če v roku 50 dni ne ustavi vojne.

V Ukrajini je zavladalo navdušenje nad prvo damo ZDA Melanio Trump, potem ko je predsednik Donald Trump v ponedeljek namignil, da je prispevala k spremembi njegovega mnenje o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, poročajo britanski in drugi mediji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo napovedal, da bodo ZDA Ukrajini dobavile več sistemov zračne obrambe patriot, ki jih bo v celoti plačala Evropska unija. Podrobnosti posla niso znane. Na obisk v Washington medtem danes prihaja generalni sekretar Nata Mark Rutte.

Vojko Volk, državni sekretar v premierjevem kabinetu, o zaljubljenosti evropske skrajne levice in desnice v Putina

Zahtevajo popolno razorožitev Slovenije in bi naše vojake naredili podobne barbikam. Zahtevajo izstop iz edine obrambne zveze, ki male države povezuje z velikimi silami v obljubi pomoči, medsebojnega učenja in nenapadanja.

Ruski predsednik Vladimir Putin si želi podvreči vso Ukrajino, je med današnjim obiskom v Kijevu dejal nemški zunanji minister Johann Wadephul. Na srečanju z ukrajinskim kolegom Andrijem Sibiho je povedal še, da si Nemčija in Ukrajina prizadevata za okrepitev sodelovanja na področju obrambe.

V zadnjem mesecu se je, kot se zdi, pričel uresničevati najbolj črn scenarij glede vojne v Ukrajini – ta bo, kot vse kaže, potekala še dolgo, leta, morda celo desetletja. Vmes bodo krajša ali daljša premirja, nato pa se bo podivjani ples orožja na vzhodnoevropskih stepah nadaljeval.

Ruski predsednik Vladimir Putin ne vidi grožnje v krepitvi obrambnih izdatkov Nata, saj je Rusija po njegovem prepričanju sposobna zagotavljati svojo varnost. Nadaljevala bo tudi ofenzivo v Ukrajini, je napovedal v Sankt Peterburgu. Pripravljen se je srečati z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, a šele v zadnji fazi pogovorov.

V teh dneh je precej govora o potencialnem tretjem bloku v slovenski politiki, v katerega bi se združila četverica manjših strank in sestavila vlado brez Janeza Janše in Roberta Goloba. Prejšnji teden pa se je pokazala še ena opcija – četrti blok rusofilov in prijateljev Viktorja Orbana v slovenskem parlamentu.

Odgovor na vprašanje, ali je Ukrajina kaj bližje miru ali pa nas čaka nova ruska ofenziva, se skriva v glavi Vladimirja Vladimiroviča Putina. Že četrt stoletja je nesporni vladar Kremlja in prvi ruski voditelj po Stalinu, ki je doma ustvaril piramidni sistem absolutne oblasti, zatrl opozicijo, civilno družbo in neodvisne medije.

To so bili dnevi visoke zunanjepolitične predstavnice Evropske unije Estonke Kaje Kallas. Oznanila je sveženj sankcij zoper Rusko federacijo, ciljan predvsem proti ruski naftni floti v senci. Še marca je v Tel Avivu dejala, da sta EU in Izrael »zelo dobra partnerja«, minule dni pa je oznanila, da je odredila pregled prostotrgovinskega sporazuma med evropsko povezavo in Izraelom oziroma spoštovanja njegovega člena, ki se nanaša na človekove pravice.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskega kolega Vladimirja Putina zaradi silovitih ruskih napadov na ukrajinska mesta v nedeljo označil za norega in opozoril, da bo vsak poskus popolnega prevzema Ukrajine vodil v propad Rusije. Kremelj je v odzivu izjave povezal s čustvenim odzivom in zatrdil, da Putin le ščiti Rusijo.

Donald Trump, predsednik ZDA, ob odkritju, da imaju Rusi prvo damo Melanio Trump raje kot njega

80. obletnica konca II. svetovne vojne je dokazala, da celo v Evropski uniji, ki je otrok francosko-nemške sprave, obstajajo razlike v percepciji tega izjemnega zgodovinskega dogodka.

V Turčiji bodo po napovedih danes potekala neposredna pogajanja med Ukrajino in Rusijo, vendar pa na njih ne bo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je namreč sprva zahteval srečanje s Putinom, v sredo zvečer pa izrazil pripravljenost na pogovore v vseh formatih.

Kaj izid nedeljskega referenduma pomeni za parlamentarne volitve prihodnjo pomlad? Zakaj je bil za novega papeža izvoljen prav ameriški kardinal Robert Prevost? Za nami je 80. obletnica konca druge svetovne vojne: kako so dan zmage obeležili v Moskvi, v Kijevu in v Ljubljani. O tem in drugih temah v novi epizodi Reporterjevega podkasta govorita Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in novinar Dejan Steinbuch.