Dejan Steinbuch: Berlinski zid v glavah Nemcev nikoli ni padel
Nemški režiser Wim Wenders je dve leti pred padcem železne zavese in propadom komunizma posnel Nebo nad Berlinom (Der Himmel über Berlin), v katerem gledalec vidi angele.
Nemški režiser Wim Wenders je dve leti pred padcem železne zavese in propadom komunizma posnel Nebo nad Berlinom (Der Himmel über Berlin), v katerem gledalec vidi angele.
Odnos med svetovnimi avtokrati, katerih kolovodja je ruski nasilnež Putin, in Trumpom ne dopušča dvomov; ameriškega predsednika fascinirajo in se jim nezavedno podreja.
Zadnji poskus ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da »v enem dnevu prinese mir v Ukrajino«, se je končal podobno kot predhodni.
Priprave na vrh med predsednikoma ZDA in Rusije Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti se nadaljujejo, je danes po navedbah tiskovnega predstavnika madžarske vlade Zoltana Kovacsa izjavil premier Viktor Orban. Pri tem je dodal, da datum srečanja še ni dorečen, madžarski zunanji minister Peter Szijjarto pa je na obisku v ZDA.
Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo ocenil, da bi morali Ukrajina in Rusija zamrzniti frontno črto in končati vojno, kar bi vključevalo tudi razdelitev regije Donbas na vzhodu Ukrajine. Časnik Financial Times je pred tem poročal, da je Trump ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v petek pozval, naj se odpove celotnemu Donbasu.
Prva dama ZDA Melania Trump je dejala, da komunicira z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede usode ukrajinskih otrok, ki jih je med vojno ugrabila Rusija.
Na Češkem bodo v petek in soboto parlamentarne volitve, na katerih se bodo za 200 poslanskih mest potegovali predstavniki 26 strank in volilnih zavezništev.
Vlada Roberta Goloba je sprejela odločitev, da izraeski premier Benjamin Netanjahu ni zaželen v Sloveniji - kdaj bo to storila za Vladimirja Putina?
Ob rusko-ameriški pomiritvi, ki jo je kronala prisotnost Američanov na rusko-beloruskih vojaških vajah, se zdi eskalacija napetosti med Evropo in Rusijo neizbežna.
Če bi očetje Evropske unije videli, koliko orožja proizvajajo razne evropske države in kako tekmujejo v oboroževalni tekmi, bi se obračali v grobu.
Ameriška preiskovalna novinarja Hinshaw in Joe Parkinson, ki sta za časopis Wall Street Journal pokrivala lansko zgodovinsko izmenjavo vohunov med Rusijo in Zahodom, sta napisala knjigo Izmenjava: Tajna zgodovina nove hladne vojne, v kateri
Nesmrtnost je človekova najstarejša in najgloblja preokupacija, zdaj pa še posebno, odkar sta ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Ši Džinping razpravljala o tem in o podaljševanju življenja. Menda bi lahko živeli do kakšnih 150 let. Še boljše pa bi bilo, če bi bili kar nesmrtni.
Aleš Maver, zgodovinar in latinist, o ponižanju slovenske politike pred ruskim samodržcem Vladimirjem Putinom
Obstoječo mednarodno ureditev, ki so jo po drugi svetovni vojni vzpostavili Američani z zavezniki, imenujemo tudi na pravilih temelječ mednarodni red. Temelječ torej na mednarodnem pravu, ki zasleduje liberalno-demokratične vrednote. Ta ureditev pa postaja čedalje bolj krhka, pravzaprav pred našimi očmi razpada.
Ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Jong-un sta se med obiskom v Pekingu, kjer sta se udeležila kitajske vojaške parade ob 80. obletnici kapitulacije Japonske v drugi svetovni vojni, sešla še na dvostranskih pogovorih. Putin se je Kimu zahvalil za napotitev severnokorejskih vojakov v Rusijo za pomoč v vojni z Ukrajino.
Ruski predsednik Vladimir Putin se je ob robu obiska na Kitajskem danes sešel s slovaškim premierjem Robertom Ficom. V pogovorih je izpostavil, da Rusija nikoli ni nasprotovala vstopu Ukrajine v EU in da dogovor o rešitvi konflikta ne sme ogroziti varnosti Rusije, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ruski in kitajski predsednik Vladimir Putin in Xi Jinping sta se danes sešla na dvostranskih pogovorih v Pekingu. Ob začetku srečanja je Putin poudaril, da so odnosi med Rusijo in Kitajsko na tako visoki ravni, kot doslej še niso bili. Xi pa je dejal, da so odnosi med državama prestali preizkus, ki so ga prinesle spremembe v svetu.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je v današnjem pogovoru na Blejskem strateškem forumu (BSF) izrazila razočaranje, ker se EU ni zmožna odzvati na ravnanje Izraela v palestinski enklavi Gaza. Poudarila je, da je zaradi neenotnosti EU pri tem vprašanju na kocki tudi njena verodostojnost.
Od leta 2014, ko se je začela ruska hibridna vojna proti Zahodu, je bilo večkrat izpostavljeno vprašanje vmešavanja v volilne procese zahodnih držav. Najbolj znane so obtožbe, da so Rusi leta 2016 odločilno pripomogli k izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Toda Kremelj se je v zadnjem desetletju vmešaval v volitve še v najmanj 80 državah sveta, razkriva poročilo Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), od tega v 42 primerih tudi v Evropi. To pa samo po sebi odpira vprašanje, ali lahko dolga roka Kremlja poskuša vplivati tudi na naše parlamentarne volitve na začetku prihodnje pomladi. Odgovor je pritrdilen – in kar je še bolj zaskrbljujoče: Rusi to posredno in na različne načine počnejo že danes.
Aforizem, da se lahko zaneseš na Američane, saj bodo vedno naredili pravo stvar, potem ko bodo uporabili vse druge možnosti, v času predsednika Donalda Trumpa postaja dejstvo. Vprašanje je, ali bo svet prenesel igranje z vsemi drugimi možnostmi, medtem ko Američan ohranja svojo nenavadno navezanost z ruskim avtokratom Vladimirjem Putinom. Še posebej ker Trump posvaja njegov izkrivljeni pogled na demokracijo in ga prenaša v ameriško politiko.