Donald Trump, predsednik ZDA, ob odkritju, da imaju Rusi prvo damo Melanio Trump raje kot njega

80. obletnica konca II. svetovne vojne je dokazala, da celo v Evropski uniji, ki je otrok francosko-nemške sprave, obstajajo razlike v percepciji tega izjemnega zgodovinskega dogodka.

V Turčiji bodo po napovedih danes potekala neposredna pogajanja med Ukrajino in Rusijo, vendar pa na njih ne bo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je namreč sprva zahteval srečanje s Putinom, v sredo zvečer pa izrazil pripravljenost na pogovore v vseh formatih.

Kaj izid nedeljskega referenduma pomeni za parlamentarne volitve prihodnjo pomlad? Zakaj je bil za novega papeža izvoljen prav ameriški kardinal Robert Prevost? Za nami je 80. obletnica konca druge svetovne vojne: kako so dan zmage obeležili v Moskvi, v Kijevu in v Ljubljani. O tem in drugih temah v novi epizodi Reporterjevega podkasta govorita Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in novinar Dejan Steinbuch.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v četrtek v Istanbulu pripravljen pogovarjati zgolj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je danes zatrdil njegov svetovalec. Če Putina ne bo, bo to po mnenju Kijeva znak, da Moskva ni pripravljena končati vojne. Kremelj se glede udeležbe še ni izjasnil, naj pa bi se pripravljali na pogovore.

Kar se je zdelo še pred kakšnim letom nemogoče, se je zdaj zgodilo. Slovenska vlada se je zavezala, da bo še letos za obrambo namenila dva odstotka BDP, do leta 2030 pa tri odstotke.

Sovražnik je barbarsko obstreljeval naša letala, ki so mirno bombardirala njegova mesta,« je na predvečer II. svetovne vojne napisal Karel Čapek v romanu Vojna s salamandri. Leta 1939 je neki drug Putin, tisti z brčicami in avstrijskim naglasom, načrtoval veliki osvajalski pohod po Evropi. Pred tem je mirno vkorakal na Češkoslovaško, v Čapkovo domovino, stara in anemična, toda demokratična Evropa ter vase zagledane Združene države Amerike pa so oportunistično molčali in upali, da se bo Herr Hitler zadovoljil z Ukrajino … oprostite, Češkoslovaško.

Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal tridnevno prekinitev ognja v Ukrajini med 8. in 10. majem, je danes sporočil Kremelj. Prekinitev ognja bo sovpadala s praznovanjem dneva zmage nad nacistično Nemčijo in konca druge svetovne vojne v Moskvi. V Kijevu pozivajo k najmanj 30-dnevni prekinitvi ognja, ki da bi moralo nastopiti takoj.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo dejal, da se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravljen odpovedati polotoku Krim v okviru dogovora o prekinitvi ognja. Ruskega predsednika Vladimirja Putina je ob tem pozval, naj konča napade in podpiše dogovor, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ena od glavnih zunanjepolitičnih prioritet Trumpove administracije je nedvomno (postopni) razkroj kitajsko-ruskega strateškega partnerstva, kajti ameriški strategi se že vrsto let zavedajo, da je LR Kitajska, ki ima pod ugodnimi pogoji in cenami na voljo strateške adute Ruske federacije (obilne naravne vire, vrhunsko vojaško tehnologijo, dostop do Arktike čez ruska ozemlja itd.), v zelo dobri poziciji, da enkrat v prihodnjih dveh desetletjih s prestola globalnega hegemona izrine ZDA.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v okviru prizadevanj za končanje ukrajinske vojne pripravljena priznati ruski nadzor nad ukrajinskim polotokom Krim, ki ga je Moskva nezakonito zasedla leta 2014, je v petek za ameriško televizijo CNN povedal neimenovani ameriški uradnik.

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes razglasil velikonočno premirje v konfliktu v Ukrajini. Začelo se bo danes in bo trajalo do nedelje do polnoči, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na ruske televizije. Moskva je po Putinovih besedah odprta za pogajanja in mirovna prizadevanja.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa Steve Witkoff je v ponedeljek dejal, da je ruski predsednik Vladimir Putin odprt za dogovor o trajnem miru z Ukrajino, poročajo tuje tiskovne agencije.

Maks Tajnikar, ekonomist, o diktatorjih na tej in oni strani luže

Rusija podpira dogovor o premirju v Ukrajini, a opozarja na številna neodgovorjena vprašanja glede izvajanja sporazuma, je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ob nadaljevanju napadov na Ukrajino, vključno z nedavnim v Krivem Rogu, kjer je bilo ubitih 20 ljudi, je zatrdil, da ruske sile ne ciljajo civilne infrastrukture.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je v ponedeljek pozno zvečer sporočil, da je v Moskvi, poročajo tuje tiskovne agencije. Pred tem so v javnosti več dni krožila ugibanja, kje je vodja bosanskih Srbov, za katerega je sodišče BiH izdalo nalog za privedbo zaradi suma napada na ustavni red.

Nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj je kot dober poznavalec Zahodnega Balkana zelo kritičen do srečanja komisarke Marte Kos s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Prav tako meni, da bi se moral premier Robert Golob javno distancirati od pisne podpore, ki jo je srbskemu predsedniku poslal ljubljanski župan Zoran Janković.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtek predlagal, da bi Ukrajina prešla pod prehodno upravo Združenih narodov, ki bi omogočila izvedbo volitev in nato pogajanja o mirovnem sporazumu za dosego miru z novimi oblastmi, poročajo tuje tiskovne agencije.

Lahko Vladimir Prebilič pospeši mobilizacijo volivcev na levi sredini, da ne ostanejo doma? Zakaj bo lobi zdravniških baronov storil vse, da se zdravstvena reforma zlomi? Kateri slovenski politiki z zavzemanje za mir dajejo največje možno darilo Vladimirju Putinu? O tem in drugih temah sta v novi epizodi Reporter podkasta spregovorila Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in odgovorni urednik portala Necenzurirano Primož Cirman.

Vladimir Putin je bil pred četrt stoletja prvič izvoljen za predsednika Rusije. Njegov slog vladanja bi lahko razdelili na dve obdobji. V približno prvih desetih letih je Rusijo politično in gospodarsko okrepil in jo uveljavil na mednarodnem parketu, nato je postala avtokracija in se oddaljila od Zahoda, je za STA ocenil analitik Denis Mancevič.