Aleš Maver, zgodovinar in latinist, o ponižanju slovenske politike pred ruskim samodržcem Vladimirjem Putinom

Obstoječo mednarodno ureditev, ki so jo po drugi svetovni vojni vzpostavili Američani z zavezniki, imenujemo tudi na pravilih temelječ mednarodni red. Temelječ torej na mednarodnem pravu, ki zasleduje liberalno-demokratične vrednote. Ta ureditev pa postaja čedalje bolj krhka, pravzaprav pred našimi očmi razpada.

Ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Jong-un sta se med obiskom v Pekingu, kjer sta se udeležila kitajske vojaške parade ob 80. obletnici kapitulacije Japonske v drugi svetovni vojni, sešla še na dvostranskih pogovorih. Putin se je Kimu zahvalil za napotitev severnokorejskih vojakov v Rusijo za pomoč v vojni z Ukrajino.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je ob robu obiska na Kitajskem danes sešel s slovaškim premierjem Robertom Ficom. V pogovorih je izpostavil, da Rusija nikoli ni nasprotovala vstopu Ukrajine v EU in da dogovor o rešitvi konflikta ne sme ogroziti varnosti Rusije, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ruski in kitajski predsednik Vladimir Putin in Xi Jinping sta se danes sešla na dvostranskih pogovorih v Pekingu. Ob začetku srečanja je Putin poudaril, da so odnosi med Rusijo in Kitajsko na tako visoki ravni, kot doslej še niso bili. Xi pa je dejal, da so odnosi med državama prestali preizkus, ki so ga prinesle spremembe v svetu.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je v današnjem pogovoru na Blejskem strateškem forumu (BSF) izrazila razočaranje, ker se EU ni zmožna odzvati na ravnanje Izraela v palestinski enklavi Gaza. Poudarila je, da je zaradi neenotnosti EU pri tem vprašanju na kocki tudi njena verodostojnost.

Od leta 2014, ko se je začela ruska hibridna vojna proti Zahodu, je bilo večkrat izpostavljeno vprašanje vmešavanja v volilne procese zahodnih držav. Najbolj znane so obtožbe, da so Rusi leta 2016 odločilno pripomogli k izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Toda Kremelj se je v zadnjem desetletju vmešaval v volitve še v najmanj 80 državah sveta, razkriva poročilo Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), od tega v 42 primerih tudi v Evropi. To pa samo po sebi odpira vprašanje, ali lahko dolga roka Kremlja poskuša vplivati tudi na naše parlamentarne volitve na začetku prihodnje pomladi. Odgovor je pritrdilen – in kar je še bolj zaskrbljujoče: Rusi to posredno in na različne načine počnejo že danes.

Aforizem, da se lahko zaneseš na Američane, saj bodo vedno naredili pravo stvar, potem ko bodo uporabili vse druge možnosti, v času predsednika Donalda Trumpa postaja dejstvo. Vprašanje je, ali bo svet prenesel igranje z vsemi drugimi možnostmi, medtem ko Američan ohranja svojo nenavadno navezanost z ruskim avtokratom Vladimirjem Putinom. Še posebej ker Trump posvaja njegov izkrivljeni pogled na demokracijo in ga prenaša v ameriško politiko.

Rusija ostaja zainteresirana za nadaljevanje pogajanj in mirovnega procesa, vendar ne namerava zaustaviti napadov, je po današnjem smrtonosnem napadu na ukrajinsko prestolnico Kijev sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Poudaril je, da napade še naprej izvajata obe strani, in da Rusija cilja vojaške tarče.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un in ruski predsednik Vladimir Putin bosta v prihodnjih dneh odpotovala v Peking, kjer se bosta udeležila vojaške parade in vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), je danes sporočila kitajska vlada. Za Kima bo to ena redkih poti v tujino, poročajo tuje tiskovne agencije.

Zakaj Vladimir Putin v resnici ne želi miru, da se konča vojna v Ukrajini. Kakšen ogljični odtis za sabo pušča predsednica republike Nataša Pirc Musar. In kakšno je ozadje politične in medijske agende podjetnika Aleša Štrancarja. V novi epizodi Reporter podkast se o teh temah pogovarjata Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in preiskovalni novinar ter odgovorni urednik portala Necenzurirano Primož Cirman.

Obseden je z Nobelovo nagrado, komentirajo prizadevanja ameriškega predsednika za končanje vojne v Ukrajini poznavalci razmer v Beli hiši. Donald Trump si je tako želi, da je pripravljen prisluhniti močnejšemu, torej Rusiji, samo zato, ker je prepričan, da bo tako prej prišlo do sklenitve mirovnega sporazuma z Ukrajino. Trump je nad Putinom fasciniran, vendar je spoštovanje očitno obojestransko, kajti v Moskvi, kjer so se ob vsaki priložnosti norčevali iz betežnega Josepha Bidna, o Trumpu ne rečejo žal besede. Zbliževanje med Združenimi državami in Rusijo pa ni omejeno le na evropsko vojno, ampak ima tudi širši, globalni kontekst, saj pragmatični Trump potrebuje vsaj nevtralno Rusijo v neizogibnem konfliktu s Kitajsko. Zaradi tega bo popuščal pri Ukrajini, kar pa ni v interesu Evrope.

Sprejem Putina na rdeči preprogi – smo zato kaj bližje miru v Ukrajini? Kako daleč pa je konec vojne v Gazi in koliko bodo k temu pripomogle sankcije slovenskih oblastnikov proti Izraelu. Pred vrati pa je poroka leta Roberta Goloba in Tine Gaber. Kakšna je tu predvolilna računica. O tem in drugih temah v novi epizodi Reporterjevega podkasta spregovorita Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in novinar Dejan Steinbuch.

Švica bi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu podelila imuniteto pred kazenskim pregonom, če bi državo obiskal z namenom sodelovanja na mirovnih pogajanjih o končanju vojne v Ukrajini, je danes izjavil švicarski zunanji minister Ignazio Cassis. Putina sicer bremeni nalog za aretacijo, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC).

Voditelji Nemčije, Združenega kraljestva in Francije so po ponedeljkovih pogovorih s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom v Beli hiši pozdravili napredek v prizadevanjih za konec vojne v Ukrajini. Generalni sekretar Nata Mark Rutte pa je dejal, da že potekajo pogovori o podrobnostih glede varnostnih jamstev za Ukrajino.

Predsednik ZDA Donald Trump je danes po srečanju z evropskimi voditelji v Beli hiši dejal, da je opravil pogovor z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom ter se začel dogovarjati za srečanje med Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Dodal je, da bo njunemu srečanju sledilo tristransko srečanje voditeljev Ukrajine, Rusije in ZDA.

Z izjavo, da je Rusija velika, Ukrajina pa majhna, je ameriški predsednik Donald Trump poslal zelo jasno sporočilo, da ZDA ne bodo branile ukrajinskih stališč, je po srečanju Trumpa z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom za STA ocenil analitik Klemen Grošelj. Po njegovih besedah je Trump tako Ukrajino prepustil "ruski interesni sferi".

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu kolegu Vladimirju Putinu na srečanju na Aljaski predal pismo soproge Melanie glede med vojno ugrabljenih ukrajinskih otrok, poročajo tuji mediji. Ruski predsednik je medtem pred odhodom s srečanja obiskal grobove sovjetskih vojakov v mestu Anchorage.

Predsednika ZDA in Rusije Donald Trump in Vladimir Putin na dolgo pričakovanem petkovem srečanju na Aljaski nista dosegla dogovora o premirju ali končanju vojne v Ukrajini. Kljub temu sta oba izrazila zadovoljstvo s sestankom in nakazala pripravljenost za ponovno srečanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj opozoril, da se bo Rusija soočila "z zelo resnimi posledicami", če se ruski predsednik Vladimir Putin po petkovem srečanju na Aljaski ne bo strinjal s končanjem vojne v Ukrajini. Ob tem je omenil, da želi kmalu pripraviti drugo srečanje s Putinom in tudi ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.