Rusija bo obnovila železniški promet iz Rusije prek zasedenega Donbasa do polotoka Krim, je v ponedeljek ob deseti obletnici priključitve ukrajinskega polotoka sporočil ruski predsednik Vladimir Putin. Na množičnem shodu na Rdečem trgu se je zbranim zahvalil za podporo na predsedniških volitvah in slavil "vrnitev Krima skupni družini".

Kitajska ter več držav Latinske Amerike in Azije je čestitalo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ob osvojitvi že petega mandata na čelu države. Kitajsko zunanje ministrstvo je še sporočilo, da si obetajo nadaljnjo krepitev odnosov med državama, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruski predsednik Vladimir Putin je glede na skoraj vse preštete glasove na predsedniških volitvah osvojil 87 odstotkov glasov, s čimer si je prepričljivo zagotovil že peti mandat na čelu države. Putin je dosegel doslej najvišjo podporo, ki pa jo gre po ocenah opazovalcev pripisati predvsem represiji.

Dvomov o izidu letošnjih predsedniških volitev v Rusiji ni bilo nikoli. Zmagovalec je bil znan, še preden je več kot 100 milijonov volivcev v največji državi na svetu odšlo oddat svoj glas. Ves čas je viselo v zraku edino relevantno vprašanje teh volitev: S koliko odstotki bo tokrat zmagal Vladimir Putin?

Cinizem Putinovih oboževalcev in podpornikov, ki jih v Sloveniji ni tako malo, je neverjeten. Smrt Alekseja Navalnega se jim ni zdela v ničemer sporna, ni jih vznemirilo niti ravnanje ruskega režima, ki Ljudmili Navalni več dni ni dovolil, da bi videla sinovo truplo. Če je kdo dvomil o resnični naravi kagebejevskega režima, ki ga pooseblja Vladimir Putin, je lahko zdaj prepričan, da imamo opravka s sadističnim sociopatom, obsedenim z nasprotnikom, celo potem ko je ta že umrl. Ali pa so ga umorili. Mar ni zdaj vseeno?

Nemško vprašanje, ki je tako usodno zaznamovalo evropsko in svetovno zgodovino 19. in zlasti 20. stoletja, se spet vrača na velika vrata, a tokrat ne zato, ker bi bila ta zelo pomembna država v osrčju naše celine močna, ekspanzivna in samozavestna, temveč zato, ker je dejansko vse bolj šibka, se umika in predvsem jo že precej časa muči silna negotovost o sebi in svoji vlogi v svetu.

Imel je neverjeten pogum, da se je vrnil v Rusijo, kjer so ga enkrat že skoraj umorili z novičokom, pravijo tisti, ki so Alekseja Navalnega bližje poznali. Vendar se ni vrnil, da bi ga aretirali, mu sodili v kletki in ga obsodili na 19 let zapora.

Danes minevata natanko dve leti, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin sprožil invazijo na Ukrajino in s tem tudi najhujši konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni. Vojna je terjala več deset tisoč smrtnih žrtev in povzročila begunsko krizo. Ob obletnici so v številnih mestih po Evropi, vključno z Ljubljano, napovedani shodi v podporo Ukrajini.

Pogovor črne ovce ameriškega novinarstva Tuckerja Carlsona z osumljenim vojnim zločincem Putinom zagotovo ne bo šel v zgodovino.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v sredo dejal, da bi mu bilo ljubše, da na predsedniških volitvah v ZDA novembra zmaga Joe Biden, ki je po njegovih besedah predvidljiv in ima več izkušenj kot Donald Trump. Je pa poudaril, da je Rusija pripravljena sodelovati z vsakim, ki bo zmagal na novembrskih volitvah, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kremelj je estonsko premierko Kajo Kallas danes obtožil sovražnih dejanj in jo skupaj s še dvema visokima predstavnika Estonije in Litve uvrstil na seznam iskanih oseb. V povezavi z odstranjevanjem spomenikov iz dobe Sovjetske zveze jim očitajo skrunitev zgodovinskega spomina.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je novembra lani v pogovoru s predstavniki afriških medijev dejal, da namerava Rusija po vojni na Bližnjem vzhodu zanetiti še konflikt na Balkanu. »Verjemite mi, imam dobre informacije,« je še dodal. Ta izjava na Zahodu ni naletela na gluha ušesa, kmalu zatem je Balkan obiskal prvi človek Nata Jens Stoltenberg.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtek objavljenem intervjuju s spornim ameriškim voditeljem Tuckerjem Carlsonom dejal, da mora Zahod razumeti, da je Rusijo v Ukrajini nemogoče premagati. Je pa zavrnil možnost ruskega napada na Poljsko ali Latvijo in nakazal možnost dogovora o izpustitvi novinarja Evana Gershkovicha.

Trda evropska levica ni prebolela padca berlinskega zidu, propada socializma in Sovjetske zveze, zato zdaj diskretno podpira rusko agresijo na Ukrajino, saj je Putina prepoznala kot reinkarnacijo ideologije, ki se upira zahodni dekadenci in kapitalizmu.

Ameriški predsednik Joe Biden je v sinočnjem televizijskem nagovoru državljanom sporočil, da palestinski Hamas in ruskega predsednika Vladimirja Putina združuje želja po uničenju sosednje demokracije ter skušal razložiti, zakaj je potrebno obema preprečiti uresničitev naklepa. Dotaknil se je tudi naraščanja sovraštva znotraj ZDA.

Madžarski premier Viktor Orban se je včeraj med obiskom v Pekingu rokoval z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki je bil prav tako gost kitajskega predsednika Ši Džinpinga.

Komu vse pri nas ni jasno, kdo je v vojni v Ukrajini žrtev in kdo agresor? O Putinovih ljudeh v Sloveniji sta spregovorila odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in Dejan Steinbuch, publicist in urednik Portal Plus.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v sredo ob koncu obiska v Rusiji povabil ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj obišče Severno Korejo. Putin je povabilo sprejel, poročajo severnokorejski državni mediji. Dodali so, da je Kim iz Rusije odpotoval na svoj naslednji cilj, a podrobnosti niso navedli, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj v dolgem govoru na gospodarskem forumu v Vladivostoku med drugim dejal, da je bilo vojaško posredovanje Sovjetske zveze proti Madžarski leta 1956 in proti Češkoslovaški leta 1968 napačno ravnanje, ki je privedlo zgolj do dodatnih napetosti v odnosih med državami.

Nekdanja avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl, ki je na svoji poroki plesala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, se seli v Putinovo rojstno mesto Sankt Peterburg, kjer bo vodila think tank, ki ga je ustanovila, poroča avstrijska tiskovna agencija APA