Vodja ruske pravoslavne cerkve, patriarh Kiril, je suspendiral duhovnika, ki je konec marca vodil obred na grobu ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, enega najglasnejših kritikov Kremlja. Duhovniku so med drugim za tri leta prepovedali vodenje obredov, prav tako pa je bil premeščen v drugo cerkev.

Kdo vse napol tajno prihaja v Slovenijo, je vprašanje, zaradi katerega bi morali zardevati naši varnostni organi, pa tudi zunanje ministrstvo. Nedavni obisk nekdanjega ruskega premierja Viktorja Zubkova, dolgoletnega tesnega Putinovega sodelavca, ki je danes predsednik uprave Gazproma, je morda le vrh ledene gore.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ruske napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo v četrtek označil za nujen odgovor na podobne ukrajinske napade v Rusiji. Po pogovorih z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom v Moskvi je še dejal, da je namen ruskih napadov demilitarizacija Ukrajine, saj da vplivajo na proizvodnjo orožja.

Komu pripadamo? Kdo smo, če se izrazimo bolj mehko in bolj grobo: kje so naši gospodarji? Dimitrij Rupel bi se – in se pred leti tudi je – v naslovu geopolitične razprave vprašal: Bomo Prusi ali Rusi? Tako malodušno je decembra 1869 mladoslovenec Fran Levec zapisal v pismu Janku Kersniku: »Slovenci nimamo bodočnosti! Ali bomo Prusi ali pa Rusi!« To malodušje se je po Ruplu med obema velikima vojnama ponovilo, denimo v Društvu prijateljev Sovjetske zveze, sicer pa je bil na njem utemeljen jugoslovanski in seveda slovenski socializem.

EU in Nato Sloveniji že 20 let zagotavljata normalnost. Ni vse čisto tako, kot smo si predstavljali zdaj že daljnega leta 2004, ko smo se pridružili obema povezavama, a Slovenija je že dve desetletji sestavni del razvitega zahodnega sveta. Človek si sploh ne predstavlja, v kakšnem stanju bi država bila, če ne bi bili člani EU in Nata.

Vladimir Putin se zadnjih dvajset let rad predstavlja kot ruski patriot, zavetnik krščanstva in tradicionalnih vrednot. V tem obdobju, sploh pa v zadnjih letih je redno izražal zaničevanje dekadentne evropske družbe in kulture. Vendar pa je Vladimir Putin, ki ga je pokojni Aleksej Navalni razkrinkal kot enega najbogatejših ljudi na planetu, hipokrit, dvoličnež.

Pred evropskimi volitvami se krepijo skrajno desne stranke, ki jih podpira in financira ruski avtokrat Vladimir Putin. Med njimi je tudi stranka madžarskega premiera Viktorja Orbana, ki v EU sedi na dveh stolih, saj še naprej sodeluje s Putinom, hkrati pa prejema bruseljski denar.

Vojko Volk je 21 let preživel v diplomaciji in predstavljal Slovenijo v tujini. Prepričan je, da ima naša država velik ugled v svetu, prav tako tudi v EU, kjer so v času energetske krize dobrodošle izkušnje premierja Roberta Goloba.

Rusija bo obnovila železniški promet iz Rusije prek zasedenega Donbasa do polotoka Krim, je v ponedeljek ob deseti obletnici priključitve ukrajinskega polotoka sporočil ruski predsednik Vladimir Putin. Na množičnem shodu na Rdečem trgu se je zbranim zahvalil za podporo na predsedniških volitvah in slavil "vrnitev Krima skupni družini".

Kitajska ter več držav Latinske Amerike in Azije je čestitalo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ob osvojitvi že petega mandata na čelu države. Kitajsko zunanje ministrstvo je še sporočilo, da si obetajo nadaljnjo krepitev odnosov med državama, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruski predsednik Vladimir Putin je glede na skoraj vse preštete glasove na predsedniških volitvah osvojil 87 odstotkov glasov, s čimer si je prepričljivo zagotovil že peti mandat na čelu države. Putin je dosegel doslej najvišjo podporo, ki pa jo gre po ocenah opazovalcev pripisati predvsem represiji.

Dvomov o izidu letošnjih predsedniških volitev v Rusiji ni bilo nikoli. Zmagovalec je bil znan, še preden je več kot 100 milijonov volivcev v največji državi na svetu odšlo oddat svoj glas. Ves čas je viselo v zraku edino relevantno vprašanje teh volitev: S koliko odstotki bo tokrat zmagal Vladimir Putin?

Cinizem Putinovih oboževalcev in podpornikov, ki jih v Sloveniji ni tako malo, je neverjeten. Smrt Alekseja Navalnega se jim ni zdela v ničemer sporna, ni jih vznemirilo niti ravnanje ruskega režima, ki Ljudmili Navalni več dni ni dovolil, da bi videla sinovo truplo. Če je kdo dvomil o resnični naravi kagebejevskega režima, ki ga pooseblja Vladimir Putin, je lahko zdaj prepričan, da imamo opravka s sadističnim sociopatom, obsedenim z nasprotnikom, celo potem ko je ta že umrl. Ali pa so ga umorili. Mar ni zdaj vseeno?

Nemško vprašanje, ki je tako usodno zaznamovalo evropsko in svetovno zgodovino 19. in zlasti 20. stoletja, se spet vrača na velika vrata, a tokrat ne zato, ker bi bila ta zelo pomembna država v osrčju naše celine močna, ekspanzivna in samozavestna, temveč zato, ker je dejansko vse bolj šibka, se umika in predvsem jo že precej časa muči silna negotovost o sebi in svoji vlogi v svetu.

Imel je neverjeten pogum, da se je vrnil v Rusijo, kjer so ga enkrat že skoraj umorili z novičokom, pravijo tisti, ki so Alekseja Navalnega bližje poznali. Vendar se ni vrnil, da bi ga aretirali, mu sodili v kletki in ga obsodili na 19 let zapora.

Danes minevata natanko dve leti, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin sprožil invazijo na Ukrajino in s tem tudi najhujši konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni. Vojna je terjala več deset tisoč smrtnih žrtev in povzročila begunsko krizo. Ob obletnici so v številnih mestih po Evropi, vključno z Ljubljano, napovedani shodi v podporo Ukrajini.

Pogovor črne ovce ameriškega novinarstva Tuckerja Carlsona z osumljenim vojnim zločincem Putinom zagotovo ne bo šel v zgodovino.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v sredo dejal, da bi mu bilo ljubše, da na predsedniških volitvah v ZDA novembra zmaga Joe Biden, ki je po njegovih besedah predvidljiv in ima več izkušenj kot Donald Trump. Je pa poudaril, da je Rusija pripravljena sodelovati z vsakim, ki bo zmagal na novembrskih volitvah, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kremelj je estonsko premierko Kajo Kallas danes obtožil sovražnih dejanj in jo skupaj s še dvema visokima predstavnika Estonije in Litve uvrstil na seznam iskanih oseb. V povezavi z odstranjevanjem spomenikov iz dobe Sovjetske zveze jim očitajo skrunitev zgodovinskega spomina.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je novembra lani v pogovoru s predstavniki afriških medijev dejal, da namerava Rusija po vojni na Bližnjem vzhodu zanetiti še konflikt na Balkanu. »Verjemite mi, imam dobre informacije,« je še dodal. Ta izjava na Zahodu ni naletela na gluha ušesa, kmalu zatem je Balkan obiskal prvi človek Nata Jens Stoltenberg.