Niti deset let še ni minilo, odkar je poleti leta 2016 pod Vršičem večina slovenske politične smetane ležala dobesedno v prahu pred ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Priznam, sam se s precejšnjo bolečino spominjam domala nebrzdanega navdušenja, ki je izbruhnilo, ker se je "On", ponos vseh Slovanov, osebno sklonil v ubogo slovensko stvarnost. Še celo debelo namerno zamudo so takrat številni razumeli kot znamenje dobrotljive naklonjenosti.

Večer