Napad Romov na ribniškega župana Sama Pogorelca je znova usmeril luč na romsko problematiko v jugovzhodni Sloveniji in Posavju. V Ribnici zahtevajo, da vso odgovornost nase prevzame vlada, saj da občine nimajo praktično nobene moči za reševanje ključnih vprašanj, povezanih z Romi. A vprašanje je, koliko učinkovitejša je lahko država – poslanci so namreč potrebovali skoraj tri leta za dve zakonodajni spremembi, ki nagovarjata romsko problematiko.

Nastaja politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši, nekakšen tretji politični blok, ki bi po naslednjih volitvah skušal sestaviti koalicijo dveh levo- in dveh desnosredinskih strank.

Ali bo prihodnjo vlado vodil Janez Janša ali Robert Golob ali kdo tretji, ni odvisno zgolj od zmage na volitvah, ampak od tega, kateri politični pol bo dosegel večino v državnem zboru. Zato bo najpomembnejše, katerim manjšim strankam bo uspelo prebiti volilni prag. Na zadnjih volitvah je zunaj parlamenta ostalo 16 strankarskih list, skoraj vsak četrti glas je končal v košu za smeti.

Predsednik SD Matjaž Han po volitvah pričakuje boljši rezultat za svojo stranko, predvsem pa si želi, da bi naslednja levosredinska vlada zgradila most do desne sredine. Meni, da bi morale pri pogovorih o pomembnih temah sodelovati vse stranke. Do mandata sedanje vlade je kritičen. Po njegovem je bila napaka, da so razveljavili dohodninsko reformo, ki jo je sprejela Janševa vlada, saj je bolj razbremenila delo. Prav tako je bila po njegovem napaka večja obremenitev espejev. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako bo rezultat referenduma vplival na slovensko politiko, v kakšnih odnosih je s prvakom SDS Janezom Janšo in kdo bo po njegovem po volitvah sestavljal vlado.

DZ je danes z 38 glasovi za in 30 proti ocenil, da je predlog novele zakona k KGZS, katere glavna sprememba je ukinitev obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe, primeren za nadaljnjo obravnavo. Za nadaljnjo obravnavo predloga so glasovali le poslanci Svobode, proti pa so bili v SD, Levici, SDS in nepovezani poslanci.

Janez Janša vnovič slavi zmago. V četrtek je bil kot edini kandidat vnovič izvoljen za predsednika SDS (resda bodo rezultate javno objavili šele na kongresu stranke 24. maja), zdaj pa je na referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike dokazal, da lahko na volišča pripelje več kot 400 tisoč ljudi.

Parlamentarne volitve 24. aprila 2022 so bile za slovenske razmere res posebne, v marsičem tudi »izredne«. Doslej namreč še nobena stranka, niti Drnovškova LDS v najboljših letih, ni presegla praga 40 poslanskih mandatov. Gibanju Svoboda, njegov zaščitni znak je bil in je še vedno Robert Golob, pa je to uspelo. Tudi zato so prva povolilna pogajanja spomladi 2022 prinesla precej pričakovanj, med drugim celo idejo o veliki koaliciji med zmagovitimi svobodnjaki in krščanskimi demokrati (NSI), ki so prišli na solidno tretje mesto.

Predlogu za začetek postopka ustavnih sprememb glede imenovanja vlade se na današnji seji DZ ne obeta zadostna podpora. Napovedali so mu jo v strankah koalicije in poslanski skupini nepovezanih poslancev, čeprav imajo tudi sami nekatere pomisleke o predlaganih rešitvah. Predloga pa ne bodo podprli v NSi, ki so ga sicer vložili, in v SDS.

Čeprav so nekateri na levi sredini, med njimi tudi ekonomist Jože P. Damijan, že leto dni pred volitvami vrgli puško v koruzo in za naslednjega predsednika vlade razglasili prvaka SDS Janeza Janšo, pa aktualnega premierja Roberta Goloba še ne bi smeli povsem odpisati.

Profesor politologije Igor Lukšič napoveduje, da bo sedanji premier Robert Golob po volitvah spet sestavil vlado, saj desnica ne bo dobila absolutne večine v državnem zboru, prav tako ga na levi sredini ne more ogroziti noben nov obraz. Dopušča pa možnost, da bi premier z odstopom sprožil predčasne volitve, če bo spoznal, da se na levi sredini vzpostavlja močnejša alternativa.

NSi se pritožuje nad anketami, ki naj bi bile narejene za ustvarjanje javnega mnenja, zato je objavila svojo raziskavo razpoloženja volivcev. V njej se NSi kar dobro odreže, slabe volje pa je lahko Janez Janša.

Miha Brejc, zaslužni profesor in nekdanji politik, o propadanju stranke SD

Čeprav se je zdelo skoraj nemogoče, da bi Robertu Golobu po veličastni volilni zmagi aprila 2022 vladna koalicija razpadla v zadnji četrtini mandata, to ni povsem izključeno.

Kljub odstopu generalnega direktorja policije Senada Jušića se poslanci partnerskih SD in Levice še niso odločili, ali bodo na interpelaciji podprli notranjega ministra Boštjana Poklukarja.

Sonja Lokar je analizirala aktualno politično dogajanje v Sloveniji in svetu. Brez dlake na jeziku je spregovorila tudi o napakah lastne stranke ter kritično ocenila delovanje vlade. Povedala je, kakšen je v resnici vpliv prvega predsednika Milana Kučana, kakšna dejansko velika koalicija, zakaj SD ne bo nikoli v vladi z Janezom Janšo in zakaj ne more dobiti večine v državnem zboru. Pogovarjali smo se tudi o vplivnih ženskah in zakaj ni nikoli mogla kandidirati za evropsko poslanko.

R. Golob je bil v zadnjih dneh nekoliko v ozadju, bil je deležen zatišja. Pred viharjem? V ospredju sta bila M. Kučan in M. Han! Kučan je spet pokazal, da je analitik, da je njegov razmislek praviloma poglobljen, četudi se z njim v marsičem ne strinjate, mu to morate priznati.

Dilema, ki si jo je zastavila ortodoksna, ideološka frakcija Socialnih demokratov, je sama po sebi zgovorna. Ne sprašujejo se namreč, ali je velika koalicija mogoča, ampak jih bolj zanima, komu bi takšna koalicija zares koristila. Da bi svoje samoizpraševanje medijsko bolj poudarili, hkrati pa mu dali politično težo, so na oder povabili (svojega) bivšega predsednika Milana Kučana.

Tega filma Janez Janša ne bo videl, pravi premier Golob. Toda njegova samozavest utegne biti letos vseeno nekoliko omajana. Kajti 2025 je tudi predvolilno leto, in če ne bo presenečenj, bodo najkasneje konec prihodnje zime ali pa na začetku spomladi 2026 vsekakor parlamentarne volitve.

Avstrijski kancler Karl Nehammer je sporočil, da so koalicijska pogajanja med njegovo ljudsko stranko (ÖVP) in socialdemokrati (SPÖ) propadla in da bo v prihodnjih dneh odstopil.

Na evropskih volitvah 9. junija so bili najbolj navdušeni v SDS, zdaj čakajo še nekakšno implozijo vlade. Pravico voliti je imelo 1.689.602 volivcev, glasovalo jih je 706.204 ali 41,8 odstotka. Nekaj več kot 31.000 glasovnic je bilo neveljavnih.