Ste v koaliciji že prešteli svoje vrste po izgubljenem referendumu o izjemnih pokojninah za zaslužne kulturnike?

V naši stranki smo realno ocenili rezultat referenduma, ki za zagovornike zakona ni dober. Dejstvo je, da rezultat poleg odločanja o vsebini v veliki meri odraža tudi politični motiv stranke SDS. Temu se v teh časih težko izognemo. Je pa referendum prinesel tudi razmislek v koaliciji, da če se ne bomo zelo potrudili in ne bomo imeli pravega fokusa, se lahko naboj tega referenduma vleče do volitev, ki ne bodo prinesle želenega rezultata.

Pa ste predsedniki koalicijskih strank opravili kakšno analizo, zakaj ste izgubili referendum?

Opravili smo pogovor, nismo pa podrobneje analizirali rezultata, vzrokov zanj in tega, kakšno vlogo je pri tem imel bojkot. Jasno je, da imamo trije predsedniki koalicijskih strank drugačen pogled na dani referendum, s tem ni nič narobe. Napaka pa bi bila, da se ne bi v prihodnje na vsem levem političnem polu drugače organizirali, ko gre za tako pomembne teme. Neka konsolidacija mnenj, kaj želimo na levi sredini, je po moji oceni več kot potrebna, če ne že nujna.

Ste prepričani, da bi bil lahko rezultat drugačen, če ne bi Svoboda in Levica razglasili bojkota?

To težko ocenjujem. Verjetno vsi, ne le Levica in Svoboda, tukaj gledamo drugače. Jaz verjamem, da je referendum eno najpomembnejših orodij demokracije, zato si kot politik, kot predsednik stranke, kot človek, ki spoštuje in verjame v demokracijo, ne znam predstavljati, da bi ljudi pozival, naj ne gredo na volitve oziroma v tem primeru na referendum. Demokracija ni samopostrežba, iz katere vzamemo takrat, ko nam to ustreza, oziroma enkrat vabimo ljudi na volišča, drugič pa jih pozivamo k bojkotu. Vsako mnenje je seveda legitimno, verjetno pa je bolj verodostojno, da bomo ljudi pozvali na državnozborske volitve, če bomo tako ravnali tudi ob referendumih.

Kaj vam sporoča rezultat na referendumu? Ali ga razumete kot nezaupnico vladni koaliciji?

Ne, na zadeve gledam malo drugače. Menim, da rezultat sporoča predvsem to, da ima Janez Janša relativno dobro organizirano stranko in da mu nekatere stvari lahko uspejo ravno zato, ker zna pripeljati ljudi na volišča.

Primož Lavre

Več kot 400 tisoč ...

Pri tej oceni bi bil previden, ker ne gre poenostavljati, da so vsi nasprotniki zakona tudi volivci SDS in da bodo volili za desno opcijo. Mislim, da je bilo kar nekaj levosredinskih volivcev, ki so nasprotovali zakonu.

No, ampak že na evropskih volitvah so desnosredinske opozicijske stranke močno premagale levosredinske vladajoče stranke. Bomo po volitvah dobili četrto Janševo vlado?

Sklepanje na ta način je na tem mestu preuranjeno. Dejstvo je, da je leva sredina zmagala na volitvah pred tremi leti in dobila kar tri referendume zapovrstjo. Po treh letih mandata pa se nabere nekaj odločitev, ki niso všeč ljudem, potem priljubljenost pade. To ni in ne sme biti izgovor, je pa to politična realnost tudi te vlade. Do državnozborskih volitev je še eno leto, takrat bomo stranke nastopile s svojimi programi in z njimi skušale nagovoriti čim več volivcev. Verjamem, da vsi komentatorji, ki spremljate notranjo politiko, danes težko napoveste rezultat, in s tem tudi, kdo bo čez sedem ali osem mesecev sestavljal vlado. Socialni demokrati bomo naredili vse, da bomo dobili čim več glasov in da nam bo uspelo sestaviti levosredinsko vlado.

Večkrat ste odgovorili, da SD ne bo vstopila v Janševo vlado, vendar pa ste pripravljeni sodelovati z SDS pri pomembnih projektih. Nam lahko to podrobneje pojasnite?

Socialni demokrati ne bomo del Janševe vlade. Dovolite pa, da pojasnim naslednje. V politiki sem dvajset let. Ko smo se leta 2006 Socialni demokrati odločili za programsko sodelovanje s takratno vlado pri Strategiji razvoja Slovenije, so nam očitali, da podpiramo Janeza Janšo. Vodja poslanske skupine je bil takrat Miran Potrč, ki je z ekipo strokovnih sodelavcev SD in poslanci usklajeval člen za členom. Prepričan sem, da bi bili nekateri zakoni sprejeti drugačni, ljudem manj prijazni, če nas ne bi bilo zraven. Tudi zaradi zmožnosti sodelovanja z različnimi strankami pri projektih, ključnih za Slovenijo, smo Socialni demokrati leta 2008 zmagali na volitvah. Širok politični, predvsem pa družbeni dogovor bo nujen tudi v prihodnosti, ko se bomo pogovarjali glede pomembnih tem, denimo, v kakšni državi želimo živeti, ali enotni plačni sistem še ustreza, kakšno davčno politiko želimo. Ponavljam, te vsebine terjajo širok družbeni dogovor, tudi in predvsem s civilno družbo, pa sindikati, delodajalci. Pri teh pomembnih temah sem pripravljen sodelovati, ne na ideološki ravni, ampak za dobrobit Slovenije, da pridemo do rezultatov, ki bodo prinesli boljše življenje našim državljankam in državljanom.

Kdaj ste se nazadnje srečali z Janšo in o čem sta se pogovarjala?

Z Janezom Janšo se z naslova najinega dela kdaj pa kdaj srečava na hodnikih državnega zbora. Zanimivo, da nekateri naredijo krog, da ga ne bi srečali, jaz pa sem predsednik parlamentarne stranke in nimam nobene zadrege, da ne bi komuniciral s poslanci ali predsedniki strank, ki prihajajo z desnice. Kot že povedano, obstajajo teme, zaradi katerih bi se morali tudi predsedniki strank večkrat usesti skupaj in se pogovoriti. Bolj prej kot slej bo potreben družbeni dogovor glede varnosti in obrambe. Na to morda ne gledamo vsi enako, a vseeno potrebujemo neke dogovore, kajti gre za vprašanja, ki presegajo ideologijo ali dnevno politično dogajanje. Sam tudi mislim, da nekonstruktivne politične razprave, ko drug drugega obkladamo, obtožujemo, ne koristijo ljudem.

Pred mesecem ste v intervjuju za Svet24 ob obisku Pomurja izjavili, da želite biti Socialni demokrati del tudi naslednje levosredinske vlade, a da te ne bo mogoče sestaviti brez mostu do desnice. Kdo bi bil lahko ta most? Ste mislili na sodelovanje NSI oziroma Demokratov Anžeta Logarja v tej vladi?

Vsi, ki spremljamo ankete, vidimo približno, kakšna so trenutna razmerja zaupanja v stranke ter med levico in desnico. Če pogledamo na stranke, ki so v parlamentu, pa tudi tiste zunaj parlamenta, se kaže, da nobena stran ne bi dobila 45 glasov. Zato bo verjetno treba narediti neki most. To ne pomeni koalicije levih in desnih, kot verjamem, da bodo nekateri hiteli tolmačiti moje besede, temveč da se pogovorimo, kateri interesi Slovenije so preveč pomembni, da bi se z njimi lahko manevriralo po nekih ideoloških predpostavkah ali še huje, se jih zlorabljalo, kot se je žal v preteklosti že večkrat zgodilo. Živimo v preveč nepredvidljivih razmerah, da bi lahko razmišljal drugače. O sestavi nove vlade pa bomo lahko govorili čez sedem ali osem mesecev.

Je Anže Logar satelit Janeza Janše ali njegova alternativa? Nekateri vaši vidni člani sodelujejo v njegovem društvu Platforma sodelovanja.

Ta trenutek me niti najmanj ne zanima, ali je Anže Logar satelit Janeza Janše ali ne. Po zadnjih nastopih pa je razumeti, da je bliže desni kot pa levi sredini.

Primož Lavre

Ne izključujete pa možnosti sodelovanja z njim?

Kot že povedano, nobeni stranki in politikom, ki so iskreni za sodelovanje in usklajevanje pri temah, pomembnih za našo državo, ne zapiram vrat za pogovor.

Mislim, da bi bili v skupni vladi z njim?

Kot socialni demokrat si najprej želim, da naša stranka poveča delež glasov na volitvah in da bomo imeli po teh boljša izhodišča za pogovore o tem, kakšno državo si želimo v prihodnje.

Kje vidite evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča? Bi lahko on z nastopom na državnozborskih volitvah preprečil absolutno zmago desnice?

V zadnjih dveh, treh mesecih ni komentatorja, ki ne bi omenjal gospoda Prebiliča. Midva sva imela zelo korekten pogovor. Sicer ne vem, kako se bo gospod Prebilič odločil glede nastopa na volitvah, po njegovih stališčih pa ga imam za politika leve sredine.

Ne boste mu pa zgradili avtoceste do premierskega položaja ...

Po avtocesti znamo vsi drveti. Vsi se hitreje peljemo, če je avtocesta prazna, lepo osvetljena. Če je pa avtocesta tako polna, kot je te dni proti Primorski, pa imamo včasih vsi težave.

No, ampak rekli ste, da Prebiliča ne bi podprli za skupnega mandatarskega kandidata. Zanima me, ali bi podprli koga drugega, denimo Aleksandra Čeferina, če bi se on odločil za nastop na volitvah?

Aleksandra Čeferina neizmerno spoštujem, sva tudi prijatelja. Lahko smo ponosni, da ima Slovenija v Aleksandru Čeferinu, v evropskem in svetovnem merilu, funkcionarja, ki ga v danih razmerah še kako potrebujemo. Vem, da mi ne bo zameril, ampak jaz bi zavoljo interesa Slovenije in vsega, kar je Aleksander dobrega naredil za našo državo kot predsednik Uefe, raje videl, da bi še naprej ostal predsednik Uefe. Aleksander je po vsem svetu znan in neizmerno spoštovan, pokazal je, da je naša »majhnost« le percepcija, ki jo z znanjem in dobrim delom lahko presežemo.

Kaj pa po izteku mandata, potem so predsedniške volitve ...

Ne vem, iztek katerega mandata imate v mislih?

Mandat ima do leta 2027.

Jaz si želim, da bi vendarle ponovil funkcijo predsednika Uefe.

Soglašate z napovedjo vašega nekdanjega predsednika Igorja Lukšiča, da bo Svoboda tudi po volitvah ostala največja stranka na levi sredini in da bo vlado vnovič sestavljal Robert Golob?

Igorja spoštujem, saj ogromno ve o politiki. Me pa včasih malo moti, da moram odgovarjati na takšna vprašanja, kajti vsak ima lahko svoje mnenje, ni pa moja naloga, da se do teh mnenj vedno opredelim. Zakaj Socialni demokrati ne bi imeli predsednika vlade?

No, problem je v tem, da SD za zdaj ne more prebiti 10 odstotkov glasov. Kaj je po vašem razlog, da volivci kljub temu, da je Svoboda izgubila precej svojih podpornikov, niso šli k SD in Levici, kot recimo v času Cerarjeve vlade, ampak so šli med neopredeljene?

Strinjam se z vašo oceno. Smo pa imeli Socialni demokrati pred volitvami vedno boljše napovedi od dejanskega rezultata na volitvah. Glasovi so se razpršili oziroma smo potegnili »kratko«, ko je šlo za t. i. taktično glasovanje za tistega, ki bo najbolj verjetno premagal Janšo. Mogoče tudi zato kdo našo stranko ali pa mene osebno podcenjuje. Jaz trdno verjamem, da ima naša stranka potencial narediti dober rezultat.

Primož Lavre

Vaša stranka je prodala vilo na Levstikovi in trenutno najema prostore na Nazorjevi, ki pa niso ravno poceni. Se boste po volitvah preselili kam drugam ali morda celo razmišljate o nakupu nove nepremičnine?

Veliko bo odvisno od rezultata na volitvah. Na podlagi rezultata se odmerijo tudi prihodki stranke, tako da se bomo odločali takrat. Ne glede na to pa bomo po volitvah najverjetneje iskali nove prostore. Trenutno še najemamo del prostorov na Nazorjevi. Strinjam se, da so dragi, ampak dogovora se je treba držati.

Lukšič je v intervjuju za Reporter pred tremi meseci še dejal, da ste bili za predsednika stranke izbrani zato, da se ne bi nič spremenilo, kar naj bi pokazala tudi lekcija z zadnjo afero Spirit. Kako to komentirate?

Nimam komentarja. Zanima pa me, ali želite mene in Igorja skregati (smeh). Prosil sem ga, da mi pomaga s kakšnim nasvetom v segmentih, ki meni niso blizu. Okoli sebe si želim ljudi, ki so pametnejši od mene, kot predsednik jih poslušam, potem pa odločitve sprejemam sam in zanje nosim tudi odgovornost. Konstruktivne kritike jemljem resno. Tudi ne gojim zamer do nikogar zaradi njegovih komentarjev.

Prejšnji direktor Spirita Rok Capl je zaradi omenjene afere odstopil. Imate morda že novega izbranca za to mesto?

Rok Capl je nasprotno od mnogih drugih uradnikov in funkcionarjev naredil tisto, kar nekateri, da ne rečem večina, ne zmorejo. Prevzel je objektivno odgovornost, čeprav ni bil neposredno kriv. Takšnih dejanj v Sloveniji primanjkuje, zato je politika na slabem glasu. Za novega direktorja ali direktorico trenutno poteka razpis, o najprimernejšem kandidatu oziroma kandidatki pa odloča svet agencije.

Iz parlamentarnega postopka ste umaknili predlog novele zakona o medijih. Se bojite novega referenduma?

Pravih razlogov za to ne poznam. Kolikor razumem, je bil umaknjen, ker je treba nekaj malenkosti spremeniti, zakon pa je prestavljen na eno izmed naslednjih sej.

Pa boste zdaj pri predlaganju zakonov bolj previdni glede na to, da lahko opozicija kadarkoli zahteva referendum?

Običajno so najbolj kritični tisti, ki jih zakon zadeva. Npr. pri predlogu zakona o gostinstvu želimo urediti tako imenovane kratkotrajne najeme. Tisti, ki jih zakon zadeva, so zelo glasni, tisti, ki ga podpirajo, pa nimajo toliko medijske pozornosti. Po drugi strani pa je včasih na papir lahko zapisati kakšno stvar, a se izkaže, da je v neskladju z drugimi akti, ki so še pomembnejši. Včasih je treba tudi priznati, da kljub dobremu namenu ne greš v pravo smer. Takrat se je treba ustaviti, razmisliti in najti novo pot. V življenju, torej ne doma ne med prijatelji ali zdaj kot minister, ne bom trmaril pri svojem, če me bodo ljudje, ki mislijo drugače, z argumenti prepričali.

Primož Lavre

Do konca mandata te vlade je manj kot leto. V tem času lahko državni zbor še sprejme pokojninsko reformo, za davčno pa bo najbrž zmanjkalo časa. Je bila napaka, da je sedanja vlada razveljavila reformo prejšnje vlade, ki je vendarle bolj razbremenila delo?

Z današnje perspektive, bom rekel, da. Govorim o spremembi dohodninske lestvice. Večkrat sem povedal, da sem takrat v opoziciji glasoval proti. Tega danes ne bi naredil. Zdi se mi vendarle pomembno, da ima država dovolj sredstev za vse javne storitve, ki so v Sloveniji dobro urejene. Si pa želim, da bi v prihodnosti ljudje imeli še več sredstev za dnevno porabo. Na ministrstvu smo pripravili zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, ki ga ne moremo spraviti skozi proceduro, čeprav je bil usklajen z delodajalci in sindikati. Jaz bom še poskušal, da bo v popravljeni obliki zakon tudi sprejet.

Kje se je zalomilo?

Ponavadi se zalomi pri financah. Zdaj bomo ta zakon popravili in ga še enkrat predstavili koaliciji. Menim, da je predlog zelo dober, podprli so ga tudi podjetniki, ki jih neizmerno cenim. Gre za ljudi, ki so s svojim delom in znanjem zgradili globalno prepoznavne blagovne znamke, kot so Akrapovič, Dewesoft, Domel in drugi. Prav je, da zakon omogoči, da so zaposleni v teh uspešnih podjetjih bolj nagrajeni. Prav tako je bila napaka večja obremenitev espejev. Tukaj smo zaradi nekih drugih razmišljanj povzročili težave samostojnim podjetnikom, ki živijo od svojega dela. Oni nimajo ne bolniške ne regresa, in če zbolijo, morajo sami poskrbeti zase. Socialni demokrati se zavzemamo, da ljudje od svojega dela živijo dostojno in da spodbujamo podjetno Slovenijo. To bom vedno zagovarjal.

Problem pa je v tem, da se plače nižajo. Od junija dalje bomo plačevali še prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo naše plače znižal za odstotek ali dva. Podpirate idejo o postopnem uveljavljanju te dajatve?

Absolutno, to je bila ena od mojih idej, ko smo se o tem pogovarjali v koaliciji. Mislim, da ni človeka v tej državi, ki ne bi želel poskrbeti, da bi vsi imeli dostojno in kakovostno starost, z možnostjo pomoči ali potrebne nege. Za to sem pripravljen plačevati tudi sam, hkrati pa vsi upamo, da nikdar ne bomo potrebovali te pomoči. Je pa pomembno, da ljudje vedo, katere so tiste storitve, za katere bodo plačevali, in da jih bodo, ko in če jih bodo potrebovali, lahko tudi dobili. Zato sem še toliko bolj prepričan, da je postopno uveljavljanje prispevka prava pot.

Tudi davka na nepremičnine najbrž ne bomo dobili v času te vlade. Spomnim se, da ste prav vi v lanskem intervjuju za Reporter predlagali, da bi obdavčili zgolj drugo in vsako naslednjo nepremičnino, a so tudi pri tem številni pomisleki.

Ko govorimo o t. i. davčnem zajemu, bomo težko prišli do pravega rezultata in dolgoročne davčne stabilnosti, če bomo izvzemali ta ali oni segment. Potrebujemo družbeni dogovor o tem, kaj je v Sloveniji preveč in kaj premalo davčno obremenjeno. Naša država drugega kot davkov nima, koncesij imamo malo, prav tako trošarin. Nimamo nafte, da bi z njo polnili proračun. Zato moramo najprej narediti celovit pregled, katerega cilj bo znižanje obremenitve plač, ob ohranitvi socialnih, zdravstvenih in drugih javnih storitev. Vedno sem se zavzemal, da socialne transferje dobijo tisti, ki jih res potrebujejo, ne tisti, ki se znajdejo. Tudi premoženje, ki ga je v Sloveniji veliko, je treba bolj obdavčiti. Pogovarjati se je treba tudi o davku na dobiček, ki je v Sloveniji zelo ugoden, sploh če všteješ investicije, potem davek plačaš maksimalno 10 odstotkov. Skratka potrebujemo dogovor.

Mimogrede, takrat ste se zavzeli tudi za državni odkup Mercatorja. Se kaj v zvezi s tem dogaja?

Ne, razen to, kar me žalosti, da Mercator zapira svoje trgovine. Mercator žal, kot se temu reče v ekonomiji, optimizira svoje poslovanje. Vem, da je to gospodarska pobuda, ki jo zagotavlja 74. člen ustave. Vseeno pa mi je žal, da blagovna znamka, kakršna je bil Mercator, počasi bledi.

Primož Lavre

Gospodarstveniki in podjetniki niso najbolj zadovoljni s politiko te vlade. Zdi se mi, da vi še najbolje razumete njihove probleme. So njihovi razlogi upravičeni?

Problem, ki ga vidim, je tudi v tem, da je prva Janševa vlada ukinila obvezno članstvo v gospodarski in obrtni zbornici. Takrat smo bili Socialni demokrati proti. Ukinitev obveznega članstva je bila napaka. Seveda se obrtniki strinjajo z neplačevanjem dodatnih obveznosti, vendar pa moram reči, da gospodarska, obrtna in druge zbornice naredijo veliko za svoje članstvo. Če jih ne bi bilo, se bi malokdo boril za njihove pravice. Je pa res, da morajo biti zdaj še dvakrat glasnejši in včasih s pritiski tudi pretiravati, da obdržijo članstvo, ki ga imajo. Zato bi sindikati in zbornice morali imeti ustrezen vir financiranja, da jim ne bi bilo treba vedno stopiti pred kamere in včasih v svojih izjavah tudi pretiravati. Da pa so bile nekatere zadeve res nepotrebne in bi jih bilo mogoče urediti drugače, pa je dejstvo. Sam do nikogar ne gojim nobene zamere. Če me kdaj kritizirajo kot ministra, to ne pomeni, da se jutri ne moremo pogovarjati za skupno mizo.

Kaj boste ob koncu mandata volivcem predstavili kot največji uspeh SD v tej vladi?

Imamo veliko dobrih rezultatov. Če začnem z ministrstvom, ki ga vodim, smo v sodelovanju z vlado v Slovenijo pripeljali kar nekaj velikih investicij. Denimo, s pogajanji smo dosegli investicije v Revozu, Novartisu, Palfingerju in tako naprej. V sodelovanju z vsemi ministri in s podporo predsednika vlade smo prišli do investicij tudi v športu, kjer smo dvignili finančna sredstva in celo prekosili obljube, ki smo jih dali pred tremi leti. Odnos do športa je danes drugačen, kot je bil v preteklosti. Tudi rezultati financiranja v turizmu so dobri in z njimi smo lahko upravičeno zadovoljni.

Pri pravosodju je največji uspeh sodniški trojček, ki ga je zdaj sprejela vlada. Gre za pomembno zakonodajo, ki bo pospešila sodne postopke, za to gre priznanje ministrici Andreji Katič in ministrstvu za pravosodje. Tanja Fajon je odlična zunanja ministrica. Slovencem ni nerodno, da je Tanja zunanja ministrica, več pohval dobi v tujini kot doma. Pa vendar to štejem kot del oziroma naravo dela te funkcije. Ne gre pozabiti, da je bilo slovensko predsedovanje Varnostnemu svetu ZN velik uspeh, z aktivno diplomacijo se Slovenija ta čas umešča tudi med najbolj vidne članice EU, ko govorimo o vojni v Gazi. Tudi kohezija je zelo zahteven resor, verjamem, da bodo na koncu rezultati zelo dobri. Minister se neizmerno trudi, dela dobro, je pa njegovo delo odvisno tudi od dela drugih ministrov, kako ti črpajo evropska sredstva. Za slabše črpanje ni vedno kriv pristojni resor, ampak tudi politična realnost ta čas, da se v naši državi ne znamo pogovarjati. Ko npr. neka vlada postavi cilje, s katerimi se naslednja ne strinja, ne dobimo evropskih sredstev.

Primož Lavre

Pod črto, Socialni demokrati smo v tej vladi oddelali svojo nalogo, še več, oddelali smo jo zelo dobro. Zelo sem se trudil pomagati ministru Luki Mescu pri pokojninski reformi, da smo prišli do dogovora med socialnimi partnerji na Ekonomsko-socialnem svetu. Nismo vztrajali pri nekaterih zahtevah, ker vem, kako je bilo, ko smo sprejemali težke reforme še v času Pahorjeve vlade. Nasploh pa sem z dosedanjim delom zadovoljen, vem, kaj je treba narediti v naslednjem mandatu in kaj lahko ponudim kot predsednik stranke. Po treh letih vodenja ministrstva je moj pogled danes drugačen, kot je bil pred tem.

Predčasnih volitev pa ne pričakujete?

V politiki se lahko pričakuje vse. Socialni demokrati nimamo vzvodov, da bi sprožili procese za predčasne volitve, čeprav se jih ne bojimo, pa menimo, da bi te sedaj prej škodovale kot koristile naši državi. Lahko se kvečjemu zgodi, kot pri Cerarjevi vladi, ko je odstopil predsednik vlade in smo imeli volitve mesec prej. Ampak to niti niso bile več predčasne volitve.

Od česa pa bi bile odvisne: od morebitne odločitve KPK, Specializiranega državnega tožilstva ali »stricev iz ozadja«?

Predčasne volitve lahko sproži samo Robert Golob.

Se s prvim predsednikom Milanom Kučanom pogosto slišita ali vidita?

Nazadnje sva bila skupaj na proslavi v Tržiču, celo peljala sva se skupaj v Tržič, se pogovarjala. Je pa to vaše zimzeleno vprašanje, ali se z Milanom Kučanom večkrat dobim. Ja, večkrat se srečava, včasih se vidiva tudi v Cankarjevem domu, če se z vlade vračam peš. Tako da ja, se pogovarjava.

Vprašal sem zaradi tega, ker je na kongresu SD stavil na Milana Brgleza.

Z gospodom Kučanom imava poseben odnos. Mogoče bom kdaj o tem več povedal. Ne, knjige ne bom pisal, so pa kakšne anekdote. Milan je dvakrat narobe stavil, ampak njegovo mnenje in pogled mi pa veliko pomenita.

Kaj pa z aktualno predsednico Natašo Pirc Musar? V kakšnih odnosih ste z njo?

Z njo imam zelo dober odnos.

Kdaj bomo potem dobili novega guvernerja in varuha človekovih pravic?

Iskreno, guvernerja bi lahko že imeli, do novega varuha pa se zavoljo potrebnih 60 glasov in politične histerije v Sloveniji bojim, da nas čaka še precej dolga pot. Predsednike strank boste na to temo težko spravili za eno mizo, še težje dosegli dogovor.

Omenili ste, da bi guvernerja lahko že zdavnaj dobili. Koga ste mislili?

Če bi bila komunikacija glede guvernerja drugačna, bi ga že imeli. Brez težav bi guvernerka oz. guverner lahko postala državna sekretarka Saša Jazbec ali pa nekdanji predsednik vlade Tone Rop.

Primož Lavre

Je še kdo tretji v igri?

Ta trenutek mi to ni znano. Prijavljenih jih je bilo kar nekaj. Predsednica pelje ta postopek. Sam vendarle mislim, da guvernerja potrebujemo čim prej, ni dobro, da imamo institucionalno krizo na tem področju. Tukaj se strinjam z bivšim predsednikom Pahorjem, da nekaj časa to gre, potem pa bomo za to plačevali ceno.

Je SD podprla Ropa?

O tem bi lahko napisal knjigo …

Rop je dobil kar 24 glasov. So bili med njimi glasovi poslancev SD?

Kot veste, je glasovanje tajno. Sam nisem imel nobene težave, ne z gospo Jazbec ne z gospodom Ropom, ampak tega postopka nisem vodil jaz. Oba sta strokovnjaka z ustreznimi kompetencami in znanjem, vsak na svojem področju, zato bi lahko brez težav eden ali drugi opravljala to zahtevno nalogo.

Koliko časa pa boste vodili SD? V vaši stranki je tradicija, da predsednika rušijo od prvega dne, ko je izvoljen.

Že večkrat sem rekel, da je najtežja politična funkcija biti predsednik Socialnih demokratov. Moram pa povedati, da sem se v tem letu, odkar sem predsednik stranke, odkrito pogovoril z vsemi protikandidati. Vsem nam je še vedno skupno to, da smo vsi člani SD in da bomo storili vse, da naša stranka na volitvah doseže dober rezultat. Zame je enako pomembna vsaka članica in vsak član Socialnih demokratov, skupaj smo v tej naši socialdemokratski družini in delamo v skladu z našimi vrednotami. Verjemite pa mi, da bom znal sprejeti takšno ali drugačno odločitev, ko bo to potrebno. V primeru slabega rezultata na volitvah ne bom niti sekunde vztrajal na položaju, ampak bom dal priložnost drugim. Verjamem pa, da bo rezultat bistveno boljši, kot je bil na zadnjih volitvah.