Maja je slovenska javnost večinoma prezrla, da so poslanci izglasovali dve ključni spremembi zakonodaje – noveli zakona o socialnovarstvenih prejemkih ter zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Z izglasovanimi spremembami postaja obiskovanje osnovne šole pogoj za prejemanje otroških dodatkov in denarne socialne pomoči.

Papež in stare teme

Eden od razlogov, da je javnost večinoma prezrla glasovanje, je morda, da se je zgodilo 7. maja, ko je bila pozornost domače in svetovne javnosti usmerjena v neko drugo glasovanje – v Vatikanu se je namreč začel konklave in Slovenci smo se, tako kot ves svet, malce preveč fokusirali na to, kdo bo novi papež.

Drugi razlog pa je bržkone dejstvo, da je šlo za »pogrevanje« stare teme – župani iz jugovzhodne Slovenije in Posavja so spremembo zakonodaje predlagali že leta 2022, naslednje leto pa so s podpisi 31.500 volivcev v državni zbor vložili predloge novel štirih zakonov – zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakona o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o urejanju trga dela in zakona o voznikih.

Predlogi so bili mišljeni kot sistemsko urejanje razmer otrok in mladine iz težavnih socialnih okolij, tudi romskih. Med predlaganimi ukrepi so bili pogojevanje opravljanja vozniškega izpita s končanim sedmim razredom osnovne šole, pogojevanje prejemanja denarne socialne pomoči in otroškega dodatka z rednim obiskovanjem osnovne šole otrok prejemnikov pomoči, in izbris iz evidence brezposelnih, če brezposelni krši obveznosti.

Sašo Švigelj

Ignoranca vladajočih

Vladajoča politika se dolgo ni hotela dotikati teme romske problematike. Župani so namreč svoje predloge že leta 2022 posredovali predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, ko pa od nje tudi po pol leta niso dočakali odgovora, so zbrali podpise in z njimi predloge avgusta 2023 vložili v parlamentarno proceduro.

Vladajoče leve stranke se dobro leto po zmagi na volitvah zelo očitno niso hotele dotikati »desnih« predlogov: predstavniki civilne družbe in tudi nekateri politiki so se na župansko akcijo odzvali z očitki nestrpnosti do romske skupnosti, predlogi pa so zakonodajno pot večinoma končali že na matičnem odboru. Tam so poslanci koalicije žogico podali vladi in ji naročili, naj sama pripravi zakonodajne rešitve za romsko problematiko, zlasti z vidika vključevanja Romov v družbo. Poslanci so vladi dali čas do konca leta 2023, a julija lani smo v Reporterju ugotavljali, da na pristojnih ministrstvih niso še nič naredili. Da bodo nekaj naredili do jeseni, so nam tedaj dali vedeti.

Decembra lani je nato vlada predstavila izhodišča za reševanje romskih vprašanj s poudarki na vrtcih, šolah, zaposlovanju, bivalnih razmerah in varnosti. Med predlogi so bili ukrepi za vključevanje romskih otrok v vrtce, ki bi bili pogoj za otroške dodatke, občinski koordinatorji za romsko tematiko, eden ključnih pa naj bi bila sprememba zakona o javnem redu in miru, ki naj bi omogočila učinkovitejše ukrepanje policije na terenu.

A ker je do konkretnih zakonskih rešitev očitno še daleč, vprašanje pa je tudi, ali bodo dejansko zadovoljive, je državni zbor maja letos le potrdil dve zakonski spremembi, ki se ju je pred tem več kot dve leti otepal. Nazadnje sta bili skoraj čudno gladko izglasovani, s prepričljivo večino in celo podporo tistih, ki se ju še pred nedavnim niso hoteli pritakniti.

Deseterica poslancev proti

In kaj pravzaprav prinašata maja sprejeti zakonodajni spremembi? Dopolnitve zakona o socialnovarstvenih prejemkih po novem pooblaščajo centre za socialno delo, da lahko po obvestilu inšpektorjev, da neki otrok neupravičeno izostaja od pouka v osnovni šoli, staršem ali skrbnikom tega otroka denarno socialno pomoč za tri mesece izplačujejo v naravi. Dopolnitve zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pa CSD-jem dajejo možnost, da po enakem obvestilu inšpektorja staršem ali skrbnikom otroški dodatek začasno izplačujejo v materialni obliki.

Primož Lavre

CSD-ji lahko namreč že zdaj ob oceni, da družina denarne pomoči ne bo namenila za to, za kar je namenjena, in bo zato ogrožena socialno-ekonomska varnost otroka, otroški dodatek namesto v denarju izplačajo v obliki dobrin, na podlagi naročilnice za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno. Po novem bo to veljalo tudi za primere, ko otroci ne bodo obiskovali šole.

Obe spremembi zakonodaje je na glasovanju v državnem zboru podprlo 55 poslancev, 10 jih je bilo proti. Trije poslanci, ki so pritisnili tipko za kvorum, niso glasovali. Zanimivo, tudi Urška Klakočar Zupančič, ki je bila leta 2022 neodzivna, ko so ji župani prinesli predloge, je zdaj obakrat glasovala ZA, enako kot večina prisotnih poslancev največje vladne stranke Gibanje Svoboda.

Zakonodajni spremembi so podprle še SDS, NSI in SD, Levica je glasovanje obstruirala, v deseterici, ki je glasovala proti, pa je bilo devet poslancev Svobode (Sandra Gazinkovski, Vera Granfol, Andreja Kert, Miha Lamut, Gašper Ovnik, Janja Sluga, Teodor Uranič, Tamara Vonta in Sara Žibrat) in nepovezani poslanec Miha Kordiš. Tudi trojica, ki je prispevala kvorum, ni pa glasovala, je bila iz Svobode: Robert Janev, Tamara Kozlovič in Andreja Živic.

Spreobrnjenje koalicije

Kaj je razlog, da je koalicija po treh letih doživela spreobrnjenje? Ob nastopu te vlade si je bilo težko predstavljati, da bi vladne stranke kakršnekoli ukrepe za reševanje romske problematike sprejele brez blagoslova levih nevladnikov. Tistih, ki so jim politiki pred volitvami spomladi 2022 obljubljali, da bodo v vsem delali drugače kot desnica, ki je bila tedaj na oblasti. Tri leta kasneje je ista koalicija sprejela predlog zakonodajnih sprememb, ki so nastale na Dolenjskem in ne v Ljubljani in ki jih je veliko pred vladnimi strankami najprej odločno podprla desna opozicija.

Dolenjski list

Je razlog bližina volitev, ko bodo morale leve stranke namesto aktivistov nagovarjati volivce v regijah, ki imajo največje probleme z Romi? Morda so na poslance vplivali številni dogodki od lanskega poletja: po odmevnem napadu na Osnovni šoli Velika Dolina v občini Brežice smo imeli še napada skupine Romov na policijsko patruljo in na pripadnike Slovenske vojske, streljanje v romskem naselju Šmihel, kjer je bila ranjena deklica, pa skoraj brez števila incidentov, od kraj, pretepov, groženj, izsiljevanj, v katere so bili vpleteni pripadniki romske skupnosti.

Plačana ena globa od 58 izrečenih

»Verjamem, da je do preobrata v minulem letu oziroma od avgusta 2023, ko smo vložili predloge, prišlo tudi po zaslugi županov, ki smo vztrajno in aktivno opozarjali na razmere na terenu in potrebo po sistemskih zakonskih spremembah, hkrati pa gre zahvala tudi poslancem, ki so izkazali zaupanje v predlagane zakonodajne spremembe in jih na temeljih našega dela pripeljali do realizacije,« je premik v razmišljanju koalicije komentiral novomeški župan Gregor Macedoni, ki je izpostavil, da je bila poleg opozicijskih poslancev NSI in SDS prelomna jasna podpora poslanske skupine SD in dela poslancev Gibanja Svoboda.

»Menim, da so ključno vlogo pri tem odigrale ponavljajoče se obljube o pripravi lastnih koalicijskih celovitih zakonskih predlogov (ki jih še vedno ni oz. se pojavljajo nekatere posamične rešitve, ki so pozitivne, vendar ne dovolj celovite in učinkovite) ter tudi povečana medijska izpostavljenost pereče socialne problematike našega okolja, ki je ravno zaradi medijev in njihovega poročanja povečala obseg razumevanja problematike ter razkrila tiste kroge, ki so hoteli socialno problematiko preoblikovati v rasno nestrpnost,« je dodal Macedoni.

Sašo Švigelj

Katastrofalni podatki o izobrazbi romskih otrok v jugovzhodni Sloveniji in Posavju že dolgo bodejo v oči in vsem je jasno, da dlje ko bodo ostali v šoli, boljša bo njihova vključenost v družbo. Za zgled župani regije podajajo Pomurje in tamkajšnje romsko naselje Pušča, kjer otroci osnovno šolo redno obiskujejo in zaključujejo, večina prebivalcev naselja je tudi zaposlenih.

Macedoni je v Delu septembra lani opozoril, da vsakodnevno okoli 500 otrok ne hodi v zakonsko obvezno osnovno šolo in več kot 90 odstotkov teh otrok šole ne konča, brezposelnost pa je v nekaterih socialnih okoljih, predvsem v romskih naseljih, kar 99-odstotna. Globe, ki jih inšpektorji nalagajo staršem otrok, ki ne obiskujejo osnovne šole, so se izkazale za neučinkovite. Macedoni je to ponazoril s podatkom, da je bila od 58 izrečenih glob plačana zgolj ena sama. Namesto reakcije so zato župani občin Dolenjske in jugovzhodne Slovenije predlagali akcijo: pogojevanje otroških dodatkov z obiskovanjem osnovne šole.

Primož Lavre

Težje do izpita

Od prvotnega paketa županskih predlogov ostajata nesprejeta še dva. Župani so želeli zaostriti tudi pogoje za vozniški izpit. S spremembo zakona o voznikih naj bi namreč pogoj za opravljanje vozniškega izpita postalo devetletno obiskovanje osnovne šole in končani sedmi razred osnovnošolskega programa. Četrti predlog županov pa je bila sprememba zakona o urejanju trga dela, ki bi ga dopolnili s poenostavljenim izbrisom iz evidence brezposelnih, če brezposelni krši obveznosti, in s podaljšanjem najdaljše mogoče vključenosti posameznika v javna dela.

Prejemniki transferjev so namreč zaščiteni pred globami. Če bi se zaposlili, bi jim trgali od dohodka, zato nimajo interesa za zaposlitev, je leta 2023 ob vložitvi županskih predlogov razlagal tedanji župan Kočevja Vladimir Prebilič. Sodelovanje v javnih delih pa za brezposelne trenutno ni posebej privlačno, saj je razlika med prihodkom, ki ga dobi vključeni v javna dela, in socialnimi prejemki premalo stimulativna, zato se brezposelni ne želijo vključiti v javna dela.

Macedoni pričakuje, da bodo tudi preostale županske pobude uspešne v proceduri DZ, »saj pomenijo sistemski pristop in učinkovito naslavljanje trenutne situacije neperspektivnih socialnih okolij«. Navsezadnje, poudarja novomeški župan, druge alternative za zdaj ni, in napoveduje, da bodo župani vztrajali, dokler ne bodo njihovi predlogi sprejeti.