Trenutne raziskave javnega mnenja kažejo, da je razmerje med vladajočimi in opozicijskimi strankami zelo izenačeno in da bo na volitvah odločal prav vsak glas. Zelo pomembno bo tudi, koliko strank bo prestopilo volilni prag in katerim se bo uspelo uvrstiti v državni zbor. Na zadnjih volitvah pred tremi leti je to uspelo le petim, več kot 24 odstotkov volivcev pa je oddalo glas strankam, ki so ostale pred vrati parlamenta.

Četrtina izgubljenih glasov

Zadnje državnozborske volitve leta 2022 so bile zanimive predvsem iz dveh razlogov: zaradi razmeroma visoke volilne udeležbe (volitev se je udeležilo skoraj 71 odstotkov volivcev, kar je največ po letu 1996, ko je na volitve prišlo 73,7 odstotka volilnih upravičencev) in zaradi majhnega števila strank, ki se jim je uspelo prebiti v državni zbor. Še nikoli doslej se ni zgodilo, da bi bilo v parlamentu zgolj pet strank. Svoboda, SDS, NSI, SD in Levica so skupaj prejele 75,94 odstotka glasov. Ker je poslanskih mest 90, od tega dva pripadata madžarski oziroma italijanski narodni manjšini, so stranke, ki so prišle v državni zbor, prejele več mandatov, kot bi jih sicer. Denimo, Svoboda s 34,45 odstotka glasov je dobila 41 poslanskih mandatov, SDS s 23,48 odstotka glasov 27 mandatov, NSI s 6,86 odstotka osem, SD s 6,69 odstotka sedem in Levica s 4,46 odstotka pet.

Bobo

Skoraj četrtina volilnih glasov oziroma natanko 24,06 odstotka (286.890 glasov) je bilo izgubljenih, saj stranke niso dosegle štiriodstotnega volilnega praga. Med njimi sta se mu še najbolj približali LMŠ Marjana Šarca s 3,72 odstotka glasov in lista Povežimo Slovenijo s 3,41 odstotka glasov. Če bi prejeli odstotek več (ali vsaj ena od njiju), bi največja stranka dobila manj poslancev, najmanj enega pa bi izgubila tudi druga največja stranka in morda še katera v vrsti.

Za primerjavo: podoben odstotek glasov kot Gibanje Svoboda je leta 2014 dosegla SMC Mira Cerarja, in sicer 34,49 odstotka, a je dobila »le« 36 poslanskih sedežev, saj se je v državni zbor prebilo sedem strank. Na volitvah leta 2000 pa je LDS Janeza Drnovška dosegla še nekoliko višji rezultat, in sicer 36,26 odstotka glasov, a ker se je v državni zbor uvrstilo osem strank, je dobila 34 poslanskih mandatov.

Ostanimo pri zadnjih volitvah: zunaj parlamenta je ostalo skupno 16 strankarskih list, desetim je uspelo preseči en odstotek glasov, s čimer so si zagotovile financiranje iz državnega proračuna. Poleg že omenjenih LMŠ in Povežimo Slovenijo (v slednji so se povezale SLS, Konkretno, Zeleni, Nova ljudska stranka in Nova socialdemokracija) so to še Državljansko gibanje Resnica (2,86 odstotka), Stranka Alenke Bratušek (2,61 odstotka), Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba (1,76 odstotka), lista Naša prihodnost in Dobra država (1,70 odstotka), Piratska stranka Slovenije (1,63 odstotka), Naša dežela Aleksandre Pivec (1,50 odstotka), SNS Zmaga Jelinčiča (1,49 odstotka) in Vesna - zelena stranka (1,35 odstotka).

Bobo

Po volitvah sta se LMŠ in SAB pripojili Svobodi (njuna prvaka Marjan Šarec in Alenka Bratušek sta postala ministra v Golobovi vladi, Šarec je bil pozneje izvoljen za evropskega poslanca), Nova ljudska stranka Franca Kanglerja se je pridružila SDS, pred kratkim sta se združili Dobra država in Desus (0,66 odstotka) v Stranko generacij, medtem ko se Levica in Vesna dogovarjata za skupni nastop na prihodnjih volitvah.

Devet igralcev za dve vladi

Ker je Gibanje Svoboda tako močno zmagalo, hkrati pa je leva sredina dosegla večino poslanskih sedežev, smo lahko po volitvah dobili zelo trdno in stabilno vlado. Povsem drugače je bilo po volitvah leta 2018, ko je bila relativna zmagovalka SDS (24,92 odstotka glasov), absolutno večino v državnem zboru pa so dobile stranke levo od sredine. Tako je bila najprej oblikovana manjšinska vlada petih strank (z Levico na »rezervni klopi«) drugouvrščenega Marjana Šarca, ki pa je po letu in pol razpadla, nato jo je sestavil relativni zmagovalec Janez Janša.

Takrat se je v državni zbor uvrstilo kar devet strank (SDS, LMŠ, SD, SMC, Levica, NSI, SAB, Desus in SNS), neuspešnih jih je bilo 16, izgubljenih glasov je bilo 12,1 odstotka. Najbliže volilnemu pragu je bila SLS z 2,62 odstotka glasov; če bi se uvrstila v državni zbor, bi morda Janša lahko sestavil vlado že takoj na začetku. Presenečenje je bilo tudi uvrstitev SNS Zmaga Jelinčiča, zadnjih dvajset let Janševega zaveznika, ki se je s 4,17 odstotka glasov v poslanske klopi vrnil po dveh mandatih.

Bobo

Za SLS so bile usodne volitve 2014, ko je s 3,95 odstotka glasov izpadla iz državnega zbora. Do poslanskih sedežev ji je zmanjkalo natanko 438 glasov. Takrat je izpadla tudi Pozitivna Slovenija (2,97 odstotka), sicer zmagovalka volitev 2011, prav tako je pred parlamentarnimi vrati ostala SNS Zmaga Jelinčiča (2,20 odstotka). Skupno je bilo izgubljenih 12,7 odstotka glasov. V državni zbor se je prav tako uvrstilo sedem strank, deset jih je ostalo pred njegovimi vrati. Miro Cerar (SMC) je oblikoval vlado z Desusom in SD, v opoziciji pa je pustil Alenko Bratušek (SAB) in Levico, kjer sta bili tudi SDS in NSI. Toda zaradi previsokih pričakovanj javnosti je podpora Cerarju začela postopoma kopneti in na volitvah 2018 sta ga na levi strani prehitela Šarec (LMŠ) in SD.

Največ glasov na volitvah je desna sredina prejela leta 2011, ko so SDS, NSI, SLS in Državljanska lista Gregorja Viranta skupno prepričali 510.070 volivcev oziroma 46,27 odstotka. Toda relativni zmagovalec je bil Zoran Janković, ki je s Pozitivno Slovenijo dosegel 28,51 odstotka glasov oziroma 28 poslanskih mandatov. Oba politična pola sta dobila po 44 poslancev. Ker Jankoviću ni uspelo sestaviti koalicije, je vlado prevzel drugouvrščeni Janez Janša, čigar SDS je prejela 26,19 odstotka glasov oziroma 26 poslancev. Takrat se je četverici pridružil Karl Erjavec (Desus).

Po dobrem letu pa je Janševa vlada zaradi obremenilnega poročila KPK razpadla, nato pa je Virant skupaj z Erjavcem pomagal na oblast Alenki Bratušek. Tudi na volitvah 2011 se je v državni zbor uvrstilo sedem strank, zunaj jih je ostalo dvanajst, izgubljenih glasov je bilo zgolj 7,73 odstotka. Iz parlamenta sta se takrat poslovili SNS Zmaga Jelinčiča (1,80 odstotka) in LDS Katarine Kresal (1,48 odstotka), ki sta pristali zelo daleč od volilnega praga.

Primož Lavre

Najmanj izgubljenih glasov leta 2000

Še manj izgubljenih glasov je bilo na treh volitvah prej. Leta 2008 je bilo »v koš vrženih« 7,65 odstotka glasov, štiri leta prej pa 5,73 odstotka. Najmanj izgubljenih glasov je bilo na volitvah leta 2000, ko jih je »v košu« končalo zgolj 3,75 odstotka. Takrat se je v državni zbor uvrstilo osem strank, prav toliko jih je ostalo zunaj, poleg njih pa še sedem samostojnih kandidatov. Zmagovalka LDS je dobila več glasov in poslancev kot vse tri desnosredinske stranke skupaj. Vlado je tako brez težav (spet) sestavil Janez Drnovšek, bila je tudi njegova zadnja, saj jo je po dveh letih prepustil Tonetu Ropu, sam pa se je podal na predsedniške volitve, na katerih je nato tudi zmagal.

Na volitvah leta 2004 je prvič zmagala SDS (19,08 odstotka), desnosredinske stranke pa so dosegle 45 poslanskih sedežev, kar je Janši omogočilo hitro sestavo vlade in trdno koalicijo, ki se ji je (prvič) pridružil Erjavec (Desus). Takrat so se v državni zbor uvrstile SDS, LDS, ZLSD (danes SD), NSI, SLS in Desus, pred parlamentarnimi vrati pa je ostalo 13 strankarskih list in dva samostojna kandidata. Prvo Janševo vlado bi težko kdo preprečil, saj je takrat Jelinčič postal njegov zaveznik, stranka AS Francija Keka (pozneje se je pridružil Zaresu) pa je bila z 2,97 odstotka glasov daleč pod pragom.

Štiri leta pozneje so se v državni zbor prebile SD, SDS, Zares, Desus, SNS in SLS, pred parlamentarnimi vrati pa je ostalo deset strankarskih list. Takrat je (začasno) izpadla NSI, ki je dosegla 3,40 odstotka glasov (tri leta pozneje se je spet vrnila). Tudi če bi se uvrstila v državni zbor, se politično razmerje sil ne bi bistveno spremenilo. Vlado je sestavil Borut Pahor iz SD skupaj z Zaresom, LDS in Desusom, vendar je zaradi notranjih trenj po treh letih koalicija razpadla in razpisane so bile predčasne volitve.

Glavni akterji prihodnjih volitev

Tudi na volitvah prihodnje leto bo zelo pomembno, kateri stranki se bo uspelo uvrstiti v državni zbor in koliko volilnih glasov bo izgubljenih. Od tega bo namreč odvisno, kakšna bo prihodnja sestava vlade. Trenutne ankete kažejo, da se bodo v državni zbor skoraj zagotovo uvrstile tri stranke (SDS, Svoboda in SD), za vse ostale je položaj precej bolj nepredvidljiv. Demokrati Anžeta Logarja vsaj za zdaj niso dosegli vidnega napredka, ampak se gibljejo okoli volilnega praga. Res pa v anketah, ki jih agencije opravijo tako, da imenujejo posamezne stranke in voditelje, dosežejo precej boljši rezultat.

Bobo

Prav tako se okoli praga giblje NSI, ki pa lahko svoj rezultat izboljša s skupno listo z SLS, ki sama ne more priti v državni zbor, lahko pa skupni listi z NSI prispeva vsaj dva odstotka. Levo od sredine pa je najšibkejši člen Levica, ki ji lahko vstop v državni zbor prepreči Miha Kordiš s svojo stranko socialisti, ki jo namerava ustanoviti. Sam za zdaj nima potenciala za vstop v parlament, saj je na predsedniških volitvah dosegel 2,81 odstotka glasov. Levica se lahko pred izpadom iz parlamenta reši s skupno listo z Vesno, s katero se intenzivno povezuje. Po drugi strani je zelo blizu parlamenta stranka Resnica Zorana Stevanovića, ki ni kompatibilna ne z levo ne z desno politično sceno.

Zelo pomembno bo tudi, ali se bo na državnozborske volitve podal kakšen nov obraz, denimo evropski poslanec Vladimir Prebilič, ki je sicer na predsedniških in evropskih volitvah nastopil na listi stranke Vesna, vendar ni njen član. Še več, v zadnjem času je opaziti, da se od stranke odmika, tudi zaradi njenega povezovanja z Levico. Kot je povedal v intervjuju za Žurnal24 prejšnji teden, se nagiba k temu, da bi na državnozborskih volitvah nastopil s svojo stranko (odločitev o morebitni udeležbi naj bi sicer sprejel do šolskih počitnic), saj se vidi kot sredinsko usmerjenega politika in ga zanima sodelovanje z zmerno desno sredino, kot so NSI in Logarjevi Demokrati.

Prebilič lahko s svojo stranko na volišča pripelje volivce, ki se sicer volitev ne bi udeležili, poleg tega pa lahko pobere nekaj odstotkov tudi drugim strankam, denimo Svobodi, SD in Vesni. Po trenutnih anketah bi lahko prepričal okoli deset odstotkov volivcev, kolikor ga je podprlo tudi na predsedniških in evropskih volitvah. Sam bi se v boj podal, če bi bil v igri za naslednjega mandatarja, a trenutno levo od sredine na anketah še vedno močno vodi Svoboda. Zato je povsem mogoče, da se državnozborskih volitev sploh ne bo udeležil in bo raje ostal v evropskem parlamentu.

Jure Klobčar

Usodnih 200 tisoč volivcev

Pričakovati je, da bo volilna udeležba na naslednjih volitvah nižja kot leta 2022, saj je sodeč po anketah mnogo volivcev razočaranih nad aktualno vlado Roberta Goloba. Izgubo zaupanja je bilo opaziti ne le v anketah, kjer je njegovo Svobodo že pred letom in pol prehitela SDS, ampak tudi na evropskih volitvah, na katerih je SDS prav tako močno slavila. Na državnozborskih volitvah je Svoboda prepričala 410.769 volivcev; skupno so Svoboda, SD, Levica, LMŠ in SAB prejele 619.230 glasov. Verjeti je, da jih bo precej med njimi ostalo doma ali pa volilo kakšno drugo stranko, morda celo kakšno z nasprotnega političnega pola. Če bo takšnih vsaj 200 tisoč, potem ima desna sredina možnost, da doseže absolutno večino v državnem zboru.

SDS, NSI in Povežimo Slovenijo so na zadnjih volitvah prejele skupno 402.303 glasove, če k njim prištejemo še Našo deželo Aleksandre Pivec, pa 420.149. Od tega je SDS dosegla 279.897 glasov, kar je sicer manj kot leta 2008 (takrat jo je obkrožilo 307.735 volivcev) in leta 2004 (ko je prejela 281.710 glasov). Anže Logar je kot predsedniški kandidat v drugem krogu (s podporo SDS, NSI in SLS) dosegel 414.029 glasov (v prvem krogu pa 296.000). Na nedavnem referendumu o izjemnih pokojninah za zaslužne kulturnike je Janši uspelo na volišča pripeljati 404.214 ljudi. Resda so med njimi tudi volivci levosredinskih strank, a je verjeti, da lahko politična desnica računa tudi na kakšnega volivca, ki je ostal doma.

Zato je pričakovati, da bo tudi na državnozborskih volitvah vsaj 400 tisoč ljudi podprlo stranke desno od sredine. Vprašanje pa je, kako bodo glasove razdelili med te stranke. Če bo katera med njimi prejela manj kot štiri odstotke, potem bo šel njihov glas v nič oziroma tistim strankam (tudi levo od sredine), ki se bodo uvrstile v parlament. Enako velja tudi za stranke levo od sredine: glasovi za tiste, ki bodo ostale zunaj parlamenta, se bodo v poslanskih mandatih prelili med vse, ki bodo prišle v državni zbor. Od tega je odvisno, ali bomo imeli po volitvah levosredinsko ali desnosredinsko vlado ali pa celo mešano (če zaradi uvrstitve Resnice nobena stran ne bo imela večine).