Vsekakor interpelacije ne bodo podprli, toda zahteve po njegovem odstopu se nadaljujejo. A prava tarča ni minister Poklukar, to je premier Robert Golob, čigar Gibanje Svoboda še vedno ima prvenstvo na levosredinskem političnem polu. Objavljamo nekaj podrobnosti iz zakulisja vladne koalicije.

Bliža se predvolilni čas, z njim pa vse močnejše politične turbulence tudi znotraj koalicijskih strank. Do rednih državnozborskih volitev nas loči le še dobro leto. Na levosredinskem polu Svoboda, četudi je njena javna podpora razpolovljena, še vedno močno vodi pred SD in Levico, zato koalicijski partnerici iščeta svoj prostor pod soncem.

V tej smeri gre razumeti tudi njune politične igrice okoli (ne)podpore notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju, ki ga ta teden v državnem zboru čaka interpelacija. Predlagatelji njegovega odhoda so opozicijski poslanci, s katerimi so nekako v tihem zavezništvu tudi poslanci manjših koalicijskih strank in urad predsednice republike Nataše Pirc Musar.

Sašo Švigelj

Toda njihova skupna tarča ni minister Poklukar, kot se zdi na prvi pogled, ampak premier Robert Golob in njegova Svoboda. Pritiski na odstop Poklukarja so zgolj sredstvo, kako oslabiti politično moč predsednika vlade in njegove stranke.

Odstop šefa policije ni dovolj

Kot je znano, poslanci NSI, SDS in trije nepovezani poslanci (Anže Logar, Eva Irgl in Dejan Kaloh) ministru Poklukarju očitajo nezakonito imenovanje generalnega direktorja policije, nepravilnosti v centru za varnost in zaščito, predrag nakup stražarskih hišk za policiste, nasilje na območjih z romskih prebivalstvom, opustitev dolžnega ravnanja in izgubo zaupanja javnosti.

Poklukar lahko trenutno računa le na glasove poslancev Svobode, ki ga odločno podpirajo, saj še vedno uživa polno zaupanje premierja Goloba. Poslanci partnerskih SD in Levice pa se še odločajo, kako bodo glasovali. Vsekakor ni verjetno, da bi interpelacijo podprli, saj bi s tem kršili koalicijsko pogodbo. Če se bodo zgolj vzdržali, pa se bo Poklukar obdržal na položaju, vendar bo izgubil legitimnost. Pričakovati je tudi, da se bodo napadi nanj nadaljevali.

Vsekakor je Poklukarja in Goloba zelo razbremenil odstop generalnega direktorja policije Senada Jušića, katerega odhod sta zahtevali tudi obe koalicijski partnerici. Šef policije je pri njih izgubil legitimnost po odločitvi upravnega sodišča, da je bilo njegovo imenovanje nezakonito.

Toda napake niso storili minister ali vlada, niti Jušić ne, ampak posebna natečajna komisija uradniškega sveta, ker ni dovolj podrobno obrazložila, zakaj izpolnjuje strokovne pogoje za imenovanje. Zato so v SD in Levici zahtevali Jušićev odstop in ponovitev razpisa za generalnega direktorja policije. To se je zdaj z Jušićevim odstopom zgodilo, a v obeh strankah imajo še vedno pomisleke, da bi s svojimi poslanskimi glasovi podprli ministra Poklukarja na interpelaciji.

Sašo Švigelj

Še več, slišati je, da naj bi se pritiski na Poklukarja nadaljevali. Pozdravljajo sicer Jušićev odstop, vendar Poklukarju še vedno očitajo odgovornost za razmere v centru za varnost in zaščito, čeprav je iz poročila o nadzoru, ki ga je odredil, razvidno, da so se ključne nepravilnosti dogajale v času prejšnjih ministrov, Poklukar pa jih je začel reševati.

Srečanje dveh ministrstev

Zadnja zgodba, s katero rušijo Poklukarja, so očitki, da naj bi se politično vmešaval v delo policije in Jušiću naročil, da policisti še naprej fizično varujejo sodnico in štiri državne tožilce v procesu zoper Kavaški klan, potem ko se jim je varovanje izteklo. Samo pomislimo lahko, kakšen škandal bi bil šele, če bi omenjene pravosodne funkcionarje policija prenehala varovati in bi bili na milost in nemilost prepuščeni mafiji.

Po naših informacijah je pravosodna ministrica Andreja Katič v petek na ta problem res opozorila notranjega ministra Poklukarja, nato pa je v ponedeljek organiziral sestanek z generalnim direktorjem policije Jušićem, Katičeva pa je pripeljala podpredsednico vrhovnega sodišča Marjeto Švab Širok in generalno državno tožilko Katarino Bergant.

Na sestanku so se pogovarjali o načinu varovanja pravosodnih funkcionarjev, Jušić pa naj bi tam tudi povedal, da je nadaljevanje fizičnega varovanja omenjenih sodnice in državnih tožilcev odredil sam, takoj ko je zvedel, da je bilo odpravljeno.

Medijski linč je doživel tudi novi začasni šef policije Damjan Petrič, ki mu očitajo, da naj bi bil Janšev človek, saj ga je marca 2022 na položaj (začasnega) direktorja Policijske uprave Ljubljana imenoval takratni generalni direktor Anton Olaj (njega pa takratni notranji minister Aleš Hojs oziroma vlada Janeza Janše). Zamolčali pa so, da je Petriču potem dvakrat podaljšal mandat Boštjan Lindav, izbranec takratne notranje ministrice Tatjane Bobnar za šefa policije.

Julija 2023 je Petriča na položaj direktorja Uprave kriminalistične policije imenoval Jušić, potem ko je s tega mesta razrešil Davida Antoloviča. Petriču tudi težko očitajo pomanjkanje vodstvenih izkušenj. Medtem ko jih je Jušić nabiral predvsem kot namestnik direktorjev, je bil Petrič od 2014 do 2022 vodja sektorja kriminalistične policijo na PU Ljubljana, ki jo je nato vodil do imenovanja za direktorja urada kriminalistične policije junija 2023.

Sašo Radej

Za položaj generalnega direktorja policije se zahteva najmanj osem let vodstvenih izkušenj, ki jih Petrič vsekakor presega. Zato je že napovedal, da se bo na razpisu prijavil za novega generalnega direktorja, Jušić se po naših informacijah ne bo, bo pa nadaljeval delo v vodstvu policije.

V bran Bobnarjevi in Lindavu

Poleg poslancev pa ministra Poklukarja (in prek njega Goloba) ruši še predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je v intervjuju za TV Slovenija dala pomenljivo izjavo, da bo interpelacija lakmusov papir trdnosti te koalicije: »Seveda bomo vsi skupaj pozorno spremljali, kaj se bo dogajalo in izjemno pomembno bo videti, ali bodo glasovali za interpelacijo – ali sploh ne bodo glasovali. Sami boste lahko izračunali, kje je pomenska razlika.«

Predsednica je dala to izjavo za intervju, preden je odstopil Jušić, k čemur ga je tudi ona javno pozivala. Vprašanje je seveda, ali je bil Jušićev odstop dobra novica za urad predsednice, saj si želijo Poklukarjevo glavo. Znano je, da je pri Pirc Musarjevi kot svetovalka zaposlena prejšnja ministrica Tatjana Bobnar, ki je Goloba javno obdolžila političnih pritiskov in vmešavanje v policijo.

Predsednica si je s tem zapečatila slabe odnose s premierjem, še posebej zato, ker je Bobnarjevo podprla tudi po njenem nastopu pred preiskovalno komisijo, v katerem je svoje obtožbe zoper premierja še razširila na vmešavanje v aretacijo ruskih vohunov. Obtožbe sta nato ovrgla tako direktor Sove Joško Kadivnik kot direktor NPU Darko Muženič, pozneje pa se je izkazalo še, da je v postopku sodelovala tudi tuja obveščevalna služba, na katero pa slovenski premier ne more imeti prav nobenega vpliva.

Preiskovalna komisija, ki preiskuje politične pritiske v policiji, je nato ugotovila, da je Bobnarjeva podala neresnične informacije, ki jih je zvedela od Lindava, njegovih trditev pa ni nihče potrdil. Zato je komisija ob svojem vmesnem poročilu podala tudi predloge sklepov, med katerimi je tudi poziv državnemu zboru, naj komisiji naloži, »da pristojnim organom kazenskega pregona zoper pričo Boštjana Lindava naznani sum storitve kaznivega dejanja krivega pričanja«, organu, pristojnemu za izdajo dovoljenj za dostop do tajnih podatkov, pa da »sproži postopek varnostnega preverjanja in zavrnitve izdaje dovoljenja za dostop do tajnih podatkov«, ki se nanašajo na javno varnost oziroma obveščevalno in varnostno dejavnost države.

Bor Slana/STA

Z drugimi besedami, če bodo Bobnarjevi zavrnili dostop do teh tajnih podatkov, ne bo več mogla opravljati dela policistke po izteku funkcije v uradu predsednice republike.

Čeprav so sklepe preiskovalne komisije podprli vsi člani iz koalicijskih strank, pa je zdaj slišati, da poslanci SD in Levice na seji državnega zbora, ki naj bi predvidoma o vmesnem poročilu preiskovalne komisije razpravljal na seji prihodnji teden, ne bodo podprli predlaganih sankcij zoper Lindava in Bobnarjevo.

Po drugi strani pa pri vseh sklepih vztraja Svoboda. Ker se bodo poslancem manjših koalicijskih strank pridružili tudi opozicijski, je zelo verjetno, da sklepi ne bodo (v celoti) sprejeti. Tako bodo skupaj zaščitili Bobnarjevo in Lindava. Nastala bo velika koalicija, sicer ne takšna, pred katero je svaril prvi predsednik Milan Kučan, ampak proti premierju Golobu in bi segala od opozicije do koalicije in celo urada predsednice republike.

V prvi točki sklepov sicer piše, da so premier Robert Golob, direktor Sove Joško Kadivnik, direktor NPU Darko Muženič in zunanja ministrica Tanja Fajon v zvezi z aretacijo ruskih vohunov ravnali zakonito in s svojim ravnanjem preprečili nadaljnje ogrožanje nacionalne varnosti Slovenije ter povečali ugled države v mednarodni skupnosti.

Sašo Švigelj

Obratno pa, da sta Bobnarjeva in Lindav v svojem pričanju pred preiskovalno komisijo namerno navajala neutemeljene in neresnične izjave v zvezi z aretacijo ruskih vohunov ter tako škodila mednarodnemu ugledu Slovenije.

Ministri prepričujejo poslance

Do glasovanja o interpelaciji se lahko zgodi še marsikaj. Po naših informacijah je tudi možnost, da bodo poslanci SD in Levice vendarle podprli Poklukarja. Vsaj v SD naj bi vodstvo stranke oziroma ministri prepričevali poslance, naj ustavijo konje, saj je navsezadnje Jušić odstopil, kar je bila njihova glavna zahteva pri odločanju v zvezi s Poklukarjem.

Če se bo to zgodilo, potem se bo izkazalo nasprotno: da je koalicija še vedno dovolj trdna, da je nič ne more omajati do konca mandata. No, razen morebitnega neugodnega sklepa KPK ali specializiranega državnega tožilstva, ki preiskujeta Goloba zaradi komunikacije z Bobnarjevo. Če bi se to zgodilo, potem bi stranki težko branili premierja in bi najbrž prišlo do predčasnih volitev.

Zato je vsa ta zgodba tesno povezana z usodo Poklukarja. Pričakovati je nove in nove napade na notranjega ministra, vse dokler ne bo zapustil svojega položaja. Tega se mu za zdaj ni treba bati, saj, kot rečeno, uživa močno podporo premierja Goloba in poslanske skupine največje vladne stranke.