Frančiškove napovedi temeljite reforme vatikanske kurije so bile obetajoče, marsikaj je papež tudi realiziral. Zgovoren je bil, na primer, njegov dober kolega kardinal Franc Rode, ki ga je leta 1971 gostil v Sloveniji.

Zaradi zlorabe redovnic osramočeni nekdanji jezuitski pater Marko Rupnik še naprej uživa naklonjenost in podporo določenih škofov in kardinalov. V novem Reporterju razgaljamo mrežo, ki mu stoji ob strani.

Italijanski novinarji, ki so se izdajali za turiste, so severno od Rima, dobro uro vožnje od Vatikana, sredi gričevnate pokrajine, kjer leži samostan Montefiolo, od koder se odpira čudovit pogled na dolino reke Tibere, odkrili pribežališče razvpitega patra Marka Rupnika. Potrdili so se sumi, da mojster cerkvenih mozaikov, osumljen različnih oblik zlorab najmanj dvajsetih redovnic, nekaznovano uživa v čudovitem okolju po zaslugi svojih vplivnih zaščitnikov iz najvišjih vatikanskih krogov. Denimo kardinala Angela De Donatisa, bivšega rimskega pomožnega škofa, ki je lani postal vrhovni sodnik apostolskega sodišča v Vatikanu.

Potem ko smo v Reporterju razkrili talente Tihomirja Busije, čudežnega dečka cerkvenih financ koprske škofije, se je oglasil, vznejevoljen nad našim pisanjem, čeprav smo več kot mesec dni čakali njegove odgovore na novinarska vprašanja.

V novem Reporterju ekskluzivno pišemo o poslovnih dosežkih ekonoma koprske škofije Tihomirja Busije – v desetletju in pol, odkar je zaposlen na škofiji, je nesorazmerno zraslo njegovo zasebno premoženje oziroma premoženje njegove družine.

V novem Reporter podkastu je tokrat govora o skritih načrtih Janševih stricev iz ozadja; o morebitni menjavi na čelu NSi; o vstopu Vladimirja Prebiliča na domače politično prizorišče in o zakulisnih spopadih v slovenski katoliški cerkvi. Sogovornika sta odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in novinar, kolumnist ter urednik Dejan Steinbuch.

Potem ko so v koprski škofiji prejšnji mesec tudi formalno ustoličili novega škofa – to je postal dosedanji murskosoboški škof Peter Štumpf, prihaja čas za kontemplativni razmislek o dveh največjih »grehih«, ki bremenita nekoč najmanjšo slovensko škofijo.

Pred župniščem v Velikih Brusnicah sta se minuli torek pojavila angel in hudič, ki sta hotela videti župnika Toneta Kerina. Prekaljenega duhovnika ob takem obisku ne le ni stisnilo pri srcu, še razveselil se ga je. Nebeški in peklenski obiskovalec sta bila namreč v skupini pustnih maškar iz krajevne šole, ki so prišle pozdravit priljubljenega župnika.

Papež Frančišek je preživel mirno noč v bolnišnici, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP davi sporočili iz Vatikana, potem ko so v soboto zvečer razkrili, da je 88-letni papež v "kritičnem stanju".

Prvič svet moli za papeža Frančiška – njegovo zdravje. Ima sicer »navado« poprositi ljudi, s katerim se sreča, naj molijo zanj.

Na predlog kolegov stolnih kanonikov je prelata dr. Janeza Grila prav pred letom, 19. januarja 2024, novomeški škof Andrej Saje imenoval za 34. prošta stolnega kapitlja. V intervjuju včasih hudomušno pripoveduje o svoji bogati življenjski in duhovniški poti. Od materinega pouka pred odhodom v šolo (naj ne verjame, če mu bodo rekli, da ni Boga …) do ekonoma novomeške škofije.

»Čutim, da imam ugled, ki si ga ne zaslužim, javno spoštovanje, ki ga nisem vreden. To je nedvomno moj najmočnejši občutek,« piše papež Frančišek v avtobiografiji, ki je izšla prejšnji torek pri založbi Penguin Random House.

Prihajajoči koprski škof Peter Štumpf je kot pastir škofije Murska Sobota zaslovel po včasih zanj tudi neprijetni neposrednosti v komuniciranju in pa sporih s svojimi duhovniki. Še zlasti veliko časa je porabil za ukvarjanje z že nekdanjim beltinskim župnikom Alojzom Benkovičem.

Papež Frančišek je dobro zadel s svetim letom: jubilejno leto 2025 je leto upanja. Človeštvo je poklicano k medsebojni podpori in skupnemu romanju, da bi ponovno odkrili smisel življenja, je o namenu odprtja svetih vrat lepo povedal predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje.

Razvpiti pater Marko Rupnik, jezuitski prijatelj papeža Frančiška, računa, da jo bo dejansko odnesel brez posledic.

V Katoliški cerkvi se bo prihodnji teden na večer pred božičem začelo jubilejno leto, ko bo papež Frančišek med slovesnostjo odprl sveta vrata v baziliki sv. Petra v Vatikanu. Geslo tokratnega jubilejnega leta je Romarji upanja, mnogih srečanj v Rimu se bodo v tem letu udeležili tudi slovenski verniki, slovesnosti pa pripravljajo tudi v Sloveniji.

Predsednik vlade dr. Robert Golob je danes, v četrtek, 12. decembra 2024, sprejel msgr. dr. Andreja Sajeta, predsednika Slovenske škofovske konference. Dr. Sajeta je spremljal msgr. dr. Franc Šuštar, ljubljanski pomožni škof. Ob tej priložnosti sta mu podarila najnovejši izvod Svetega pisma, Jeruzalemska izdaja, avtorja akademika dr. Jožeta Kraševca.

Spomenka Hribar je zame legenda. Intelektualka, ki se upre vsakemu režimu, ki se ji ne zdi pravičen. Ženska, ki si je prva v Sloveniji upala napisati esej o povojnih pobojih in nepokopanih domobrancih, zaradi katerega so jo vrgli iz zveze komunistov. Možu Tinetu, s katerim sta skupaj že 62 let, so prepovedali predavati na univerzi, hišo jima je preiskala Udba.

Janez Janša bi bil rad slovenski Donald Trump, nekateri ga celo vidijo kot njegovo slovensko različico. A z bivšim in bodočim ameriškim predsednikom ga družijo le podobna politična stališča in to, da imata lepi slovenski soprogi. Če pa pišemo o njunem kapitalu in vplivu, pa je ta primerjava popolnoma nesmiselna.

Iztok Simoniti, dolgoletni diplomat in pravnik, o odnosu med Rimskokatoliško cerkvijo in državo