Župnik s hišo z bazenom, ki ga je škof izgnal iz Cerkve
Prihajajoči koprski škof Peter Štumpf je kot pastir škofije Murska Sobota zaslovel po včasih zanj tudi neprijetni neposrednosti v komuniciranju in pa sporih s svojimi duhovniki. Še zlasti veliko časa je porabil za ukvarjanje z že nekdanjim beltinskim župnikom Alojzom Benkovičem.
Še vedno murskosoboški škof Peter Štumpf se februarja iz Prekmurja seli na drugi konec Slovenije, v Koper, kjer bo od Jurija Bizjaka prevzel vodenje koprske škofije. Odhaja z nenavadno popotnico, na kar je decembra opozoril Reporterjev Ivan Puc, ko se je razpisal o škofovi selitvi.
»Na drugi strani Slovenije je pod nogami vse bolj gorelo tudi škofu Štumpfu. Preveč reči in sporov, denimo z njegovimi sicer maloštevilnimi duhovniki, se je v petnajstih letih vodenja škofije primerilo, da bi na to ne postal pozoren tudi nuncij,« je opozoril Puc in spomnil na afere, ki so zaznamovale Štumpfovo vodenje Katoliške cerkve v Prekmurju.
»General von Štrumpfhozen«
V prvo afero je bil, ne po svoji krivdi, potegnjen Goran Kuhar, župnik stolne župnije svetega Nikolaja Murska Sobota, v katerega se je zaljubila trideset let starejša vernica Lidija Turk Klemenčič. Župnik jo je obtožil zalezovanja in javno razlagal, da z žensko nimata razmerja. Škof Štumpf je Turk Klemenčičevo v medijih označil za neprištevno, zaradi česar ga je neuspešno tožila, nazadnje pa ji celo prepovedal obiskovanje verskih obredov.
Ko so jo aprila 2023 med velikonočnim blagoslovom jedi vrgli iz murskosoboške cerkve, je besna Lidija Turk Klemenčič pridrvela pred škofijski sedež in tam izzivala »generala von Štrumpfhozna«, naj pride iz hiše, če si upa.
Še zdaleč ni bila edina vernica v škofiji, ki ji škof ni bil všeč. Leta 2018 so nezadovoljneži v murskosoboški škofiji, tako duhovniki kot verniki, zbirali podpise za Štumpfovo odstavitev. Iz vsega skupaj nazadnje ni bilo nič – morda tudi zato, ker je bil pobudnik upora, nekdanji ljutomerski župnik Andrej Zrim osumljen spolnih zlorab, leto kasneje pa je bil v cerkvenem sodnem procesu dejansko spoznan za krivega zaradi spolnega nasilja nad mladoletnimi in odraslimi osebami ter umaknjen iz župnijskega dela.
Nazadnje je bil pred dobrima dvema letoma obsojen še na civilnem sodišču, ki ga je spoznalo za krivega kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja ter mu prisodilo 20 mesecev zapora.
Vojna za Beltince
A najbolj dolgotrajna Štumpfova vojna v murskosoboški škofiji je bil njegov dolgoletni spopad z Alojzom Benkovičem, nekdanjim župnikom v Beltincih in na Cankovi, ki se je končal z Benkovičevim odhodom iz duhovništva.
Na to afero je v intervjuju za prekmursko TV IDEA pred dnevi spomnil sam škof, ko je spregovoril o duhovniku, ki »krši celibat namenoma in je tudi sicer naredil veliko premoženjsko škodo v župniji Beltinci«. Bivšemu župniku je očital še, da se ne zaveda svojega stanja, ne sprejema odgovornosti in se čuti nedolžnega ter podvomil o njegovem duševnem in duhovnem stanju.
Benkovič je bil kar 18 let na čelu župnije Beltinci, ki velja za eno najpomembnejših v regiji. Vmes je bil nekaj časa tudi ekonom škofije, ta položaj pa je prevzel od, zanimivo, že omenjenega Zrima, ki se je kompromitiral z gospodarskim sodelovanjem z mariborsko nadškofijo v času, ko se je s pohlepom gnana spravila na kant.
Pri opazni konflikt je nastal pri projektu doma za starejše v Veliki Polani, ki ga je formalno zgradilo podjetje Pogača v lasti škofije Murska Sobota, a v resnici je šlo za naložbo mariborske nadškofije. Ta je nazadnje tudi v praksi prevzela velikopolanski dom, čeprav je velik del kreditov zanj padel na pleča pomurske škofije. Benkovič menda ni hotel podpisati dogovora o prenosu doma na nadškofijo Maribor, zato je nad vsem povezanimi posli bdel škof Štumpf.
Župnikova hiša z bazenom
Nekdanji župnik je sicer veljal za spretnega z denarjem, kar je šlo mnogim v nos. Svoj čas se je vozil z audijem A6, v vasi Trdkova na severu Prekmurja pa je kupil hišo, jo obnovil in si ob njej sezidal celo bazen. Da je to storil z denarjem, ki ga je podedoval po dedku gastarbajterju, je pred dobrim desetletjem povedal za Mladino in dodal še: »Ni me sram priznati, da sem verjetno videl več denarja kot marsikdo drug.«
Med škofom in župnikom je nazadnje dokončno počilo in julija 2018 je škof Štumpf izdal dekret o umiku Benkoviča iz župnije Beltinci. Župnik je temu nasprotoval in sprožil postopek pred cerkvenim sodiščem, češ da ni razloga za premestitev, ob tem pa je poudaril še, da je takrat pripravljal proslavo ob 100-letnici priključitve Prekmurja k Sloveniji in je slovesnost želel izpeljati.
Štumpf je na to odgovoril z izjavo za javnost, v kateri je Benkoviču očital vrsto nepravilnosti pri vodenju škofije, na njegovo stran pa so stopili tudi nekateri verniki. Ker so napovedane premestitve tisto poletje razburile še vernike v drugih župnijah, ki niso hoteli izgubiti priljubljenih duhovnikov, je Štumpf mesec dni kasneje preklical vse premestitve, vključno z Benkovičevo.
Treskanje in bliskanje
Vendar zgodba še zdaleč ni bila končana. Župnik je bil naslednje leto vendarle premeščen na Cankovo in ob tem postal še skrbnik župnije na Kuzmi, Štumpf pa se s tem ni zadovoljil. Poleti 2020 je namreč izdal nov dekret, s katerim je Benkoviču ukazal, naj se do 15. julija izseli iz župnije, kjer službuje, in se za določen čas preseli med menihe v samostan v Stični na posebne duhovne vaje.
V javnem pojasnilu dekreta je škof zapisal, da je bil župnik pred tem večkrat opomnjen, očital pa mu je odtujitev cerkvenega blaga, zlorabo cerkvene oblasti oziroma funkcije in opravljanje poslov v nasprotju s predpisi cerkvenih kanonov. Da bo moral oškodovanje beltinške župnije poplačati s svojim premoženjem, je še pisalo v dekretu. Dodatno je Štumpf na facebooku objavil zapis o »treskanju in bliskanju v soboški škofiji«, v katerem je za nastale zaplete obtožil »vremenarje iz tabora globoke države, ki bi radi zdraharije«.
Župnik je škofov dekret sprva zavračal in v Stično ga ni bilo, zato je bil suspendiran v skladu z zakonikom cerkvenega prava. Duhovništvu se Benkovič ni hotel odpovedati, a nazadnje je spopad le izgubil. Pa ni bil edini, ki se je opekel v tej vojni s Štumpfom. Leta 2019, kmalu po župnikovi premestitvi iz Beltincev na Cankovo, je bila odstavljena Blanka Ambruž, direktorica doma starejših Janka Škrabana Beltinci, ki deluje pod okriljem Zavoda svetih Cirila in Metoda (tudi tega je kot direktorica vodila Ambruževa) in družbe Doum – obe je v času župnika Benkoviča ustanovila župnija Beltinci in sta v njeni lasti. Nekaj dni zatem je bil Benkovič odpoklican kot direktor Douma.
Ambruževa je leta 2019 za Vestnik potožila, da se je njena zamenjava zgodila kot v filmu in da je zanjo izvedela od sodelavke. Zavod svetih Cirila in Metoda (in s tem posredno škofijo Murska Sobota) je ovadila in terja odškodnino 260.000 evrov. V Beltincih želijo očistiti vse, kar je povezano z njegovim imenom, je dogajanje pred petimi leti komentiral Benkovič.
Kaj nekdanji župnik počne danes? V Prekmurju se govori, da v Trdkovi redi svinje pasme mangulica, a ko smo ga kontaktirali in vprašali, če to drži, se je nasmejal. Gre le za nekaj svinj za hobi, pravi. Podrobneje nam na naša vprašanja ni želel odgovarjati, saj želi, da se končajo sodni postopki glede obtožb oškodovanja župnije in njegovega duhovniškega statusa. O slednjem je razkril le, da je trenutno še vedno suspendiran.
Problematičnega duhovnika škof ne bo videl
Če je imel Peter Štumpf v Pomurju probleme z duhovniki, ki naj bi imeli konsenzualna partnerska razmerja z ženskami, kaj bo šele porekel na prvega zvezdnika svoje nove škofije, razvpitega nekdanjega jezuitskega patra in umetnika Marka Rupnika. Temu so razkritja več desetletij sistematičnih spolnih zlorab žensk, večinoma redovnic, uničile ugled in bil je celo izključen iz jezuitskega reda.
A kljub vsemu brez zaveznikov in podpornikov v Cerkvi ni ostal in ostaja problem, ki ga bo Štumpf podedoval od škofovskega predhodnika Jurija Bizjaka. Ta je predlani Rupnika po tihem kot duhovnika sprejel v svojo škofijo in nato nojevsko potisnil glavo v pesek ob negativnem odzivu Rupnikovih žrtev, vernikov in celo vodstva Slovenske škofovske konference.
Štumpf je bil sicer med redkimi vidnimi slovenskimi duhovniki, ki so Rupniku obotavljivo stopili v bran, saj je ob razkritju Bizjakove odločitve formalistično razlagal, da sodni postopek proti Rupniku še ni končan, zato velja za nedolžnega. A v Kopru mu ga vsaj gledati ne bo treba, saj osramočeni nekdanji pater ostaja v Rimu, kjer se ne kaže v javnosti.