Ozkosrčni župan Janković je kriv za problem, ki ga sploh ne bi smelo biti
Papež Frančišek je dobro zadel s svetim letom: jubilejno leto 2025 je leto upanja. Človeštvo je poklicano k medsebojni podpori in skupnemu romanju, da bi ponovno odkrili smisel življenja, je o namenu odprtja svetih vrat lepo povedal predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje.
Povsem konkretno in oprijemljivo pa: po dveh letih je Sajeta sredi decembra sprejel premier Robert Golob. Kot sledi iz sporočila kabineta vladnega predsednika, je v pogovoru predsednik SŠK poudaril tudi vprašanje pokopa žrtev vojnega komunističnega nasilja in povojnih pobojev pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. »Sogovorniki so se strinjali, naj o tem poteka dialog na vseh ravneh in se išče najprimernejšo rešitev.«
S tem zagatnim problemom, ki ga sploh ne bi smelo biti, če bi ljubljanski župan Zoran Janković ne bil tako ozkosrčen, se potemtakem ne ukvarja le predsednica države (po naših informacijah, naj bi ji Golob že pred časom prepustil iskanje soglasje glede pokopa žrtev), saj se išče upanje za najprimernejšo rešitev »na vseh ravneh«. Upamo, da tudi na lokalni ravni.
Predsednica republike je na temo »dostojnega pokopa« nedavno na neformalno posvetovanje s kosilom povabila predstavnike strank oziroma vodje poslanskih skupin.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na temo »dostojnega pokopa« nedavno na neformalno posvetovanje s kosilom povabila predstavnike strank oziroma vodje poslanskih skupin. (To so v eni od vročekrvnih razprav razkrili sami poslanci, kot kaže, brez dogovora s predsednico.)
Na temelju tega pogovora v nagovoru državnemu zboru ni govorila le o upanju, temveč o doseženem soglasju: »Želim si, da bi drugo leto, ko bomo praznovali 80 let od konca druge svetovne vojne, našli mesto za pokop po vojni pobitih. Soglasje, da je to potrebno storiti, imamo.«
Upamo na mir. V intervjuju za Sobotno prilogo Dela se je predsednik vlade glede vojn v svetu skliceval na tiste, ki pravijo, da je vsak mir boljši od vojne in na novega ameriškega predsednika. Robert Golob je po kratke pogovoru z Donaldom Trumpom prepričan, da ne želi vojne nikjer na svetu. In pridal: rešitve ne bodo nujno pravične za vse. Pred meseci je Golob za CNN dilemo med vojno in mirom (govor je bil o Ukrajini) poantiral drugače, bolj načelno: »Mir je vedno boljši od vojne, vendar pa mir brez svobode pravzaprav nima nobene vrednosti.«
Vidimo, Ukrajina se bo v tem letu znašla pred silovitim pritiskom. Upamo na mir, na tisti pravi, trajni mir, ki se ne ustavi pri zvijačnih pravnih prepirih in na mizah človeških kompromisov, kot je v poslanici na svetovni dan miru zapisal papež Frančišek.