»Vem, da je zunaj kdo, ki pravi, da je prišla moja ura. V resnici je kdo molil, da bi papež šel v nebesa, a Gospodarju žetve se je zdelo, da bi me še pustil tukaj,« se je pošalil dobro razpoložen v pogovoru z italijansko premierko Georgio Meloni.

V desetem nadstropju rimske klinike Gemelli zaradi pljučnice v obeh pljučnih krilih – začelo se je z dolgim prehladom, ki se je razvil v bronhitis – biva od 14. februarja. Prizadela ga je polimikrobna trdovratna okužba dihal, zaradi več okužb in terapij z različnimi zdravili je zdravljenje zapleteno.

Papež, ki ga odlikuje, kdaj pa kdaj pa tudi škodi, trma ali celo svojeglavost, bi moral v bolnišnico že 6. februarja, a je predolgo zavračal hospitalizacijo in ni počival, kot mu je bilo »ukazano«.

Oseminosemdesetletni papež je prvo noč mirno prespal in vstal ter zajtrkoval v naslanjaču, potemtakem se Gospodarju žetve res še ne mudi. Četudi ima še številne druge zdravstvene težave – od bolečin v kolenih in kolkih do vnetja debelega črevesa. Na invalidskem vozičku je od maja 2022.
Papež Frančišek je ena redkih moralnih avtoritet v svetu. Podprl je rešitev dveh držav Izraela in Palestine, obsodil je napade na otroke v Gazi in si nakopal »razočaranje« Izraela. V pismu ameriškim škofom je obsodil načrte novega ameriškega predsednika o množičnem izgonu priseljencev.

Niso mu bile všeč teološke razlage ameriškega podpredsednika J. D. Vancea, ki se ima za katoličana, izgone pa je zagovarjal s konceptom ordo amoris (red ljubezni) Tomaža Akvinskega. Po Vanceovem tolmačenju naj bi to pomenilo, da posameznikovo sočutje najprej pripada družini in sodržavljanom, šele nato drugim po svetu.

Pritisk papeža je sprožil hudo nejevoljo v Beli hiši, s tem pa so se, menijo poznavalci, povečale možnost zelo politizirane bitke za papeževo nasledstvo.

Papež ga je poučil, da krščanska ljubezen ni koncentrično širjenje interesov, ki se malo po malo razširi na druge osebe in skupine. Pravi ordo amoris je v priliki o usmiljenem Samarijanu, ki govori o ljubezni in bratstvu, odprtem za vse, brez izjeme.

In ko smo že pri politiki ameriške administracije. Prav ko se je predsednik Donald Trump »izkazal« z izjavami, všečnim ruskemu »carju« Putinu, je bil na obisku v Washingtonu kijevski višji nadškof Svjatoslav Ševčuk. »Če nekdo verjame, da je širitev Nata vzrok za vojno, slepo sledi ruskim narativom in propagandi,« je 18. februarja dejal nadškof Ševčuk. In dodal: »Nato ni obstajal v 17. ali 18. stoletju, prav tako varnostna vprašanja niso bila vprašanje za Sovjetsko zvezo med gladomorom.«

Pritisk papeža je sprožil hudo nejevoljo v Beli hiši, s tem pa so se, menijo poznavalci, povečale možnost zelo politizirane bitke za papeževo nasledstvo. ZDA vplivajo na evropsko politiko in ne bi imeli težave z vplivanjem na konklave, je dejal eden od pozornih opazovalcev vatikanske politike, sklicujoč se na Trumpovo administracijo. »Morda iščejo nekoga manj konfliktnega.«

Papež je pohitril izpeljavo zadnje odmevne reformistične poteze, ko je za na čelo papeške komisije za mestno državo Vatikan in predsednico governatorata postavil sestro Raffaello Petrin (r. leta 1969). Službo guvernerke Vatikana bo nastopila s 1. marcem, takoj ko bo zdajšnji guverner, kardinal Fernando Vérgez Alzaga dopolnil 80 let.

Že pred tem je za prefektinjo Dikasterija ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja (na tem položaju je bil kardinal Franc Rode) imenoval šestdesetletno italijansko redovnico Simono Brambillo. To je prva »ministrica« v papeški »vladi«.

Brez pojasnil je papež Frančišek podaljšal mandat italijanskega kardinala Giovannija Battiste Reja, dekana kardinalskega zbora, in njegovega podpredsednika, argentinskega kardinala Leonarda Sandrija. Ta dva kardinala, oba starejša od 80 let, bosta pripravila konklave, to pa je, dokazano, ključno pri volitvah novega papeža. Tudi s številnimi imenovanji kardinalov papež skrbi za to, da bi svojo dediščino prenesel na naslednika.