Pomanjkanje delavcev v zdravstvu, šolstvu in mnogih gospodarskih panogah v Sloveniji občutijo tudi v Katoliški cerkvi, kjer jih skrbi vedno manjše zanimanje slovenskih fantov za opravljanje duhovniškega poklica. Kriza je vedno hujša. Leta 2020 je bilo v slovenski cerkvi dvajset mladih mož, ki so bili pripravljeni svoje življenje posvetili veri in Bogu, letos so samo trije novomašniki.

Hrvaška škofovska konferenca je v luči nedavnih pretresov zaradi spolnih zlorab mladoletnikov v Cerkvi na Hrvaškem izdala dva priročnika o zaščiti otrok pred zlorabami. Poznavalci problematike ob tem opozarjajo, da priročniki ne morejo naučiti ljudi, kaj je moralno in kaj ne, ter da je za preprečevanje zlorab ključno kaznovanje.

Od izvolitve, 13.marca 2013, ni minila niti ura in že je papež Frančišek postal eden izmed najbolj priljubljenih svetovnih osebnosti. Dogovori za njegov sprejem državnikov in svetovno znanih osebnosti potekajo na visoki diplomatski ravni, obenem je v igri tiha diplomacija vplivnih posameznikov. Kdo je ključen, kadar si sprejema pri papežu zaželijo slovenski politiki?

Državno tožilstvo Illinoisa je v preiskavi odkrilo, da je več kot 450 katoliških duhovnikov v tej ameriški zvezni državi od leta 1950 spolno zlorabilo skoraj 2000 otrok, kar je veliko več, kot je Cerkev doslej uradno priznala. Pravosodni minister Illinoisa Kwame Raoul je v torek na novinarski konferenci dejal, da je večina primerov že zastarala.

Neverjetno je, kako hitro je peterica tujih misijonarjev vzljubila Slovenijo. Po prvih zaobljubah, vsak v svoji domovini, zdaj nadaljujejo z redovniškim delom v salezijanski skupnosti na Rakovniku v Ljubljani.

Intervju v Reporterju s p. Jožetom Roblekom in tudi poznejši zapisi 84-letnega jezuita, v katerih se je (vnovič) lotil predvsem kardinala Franca Rodeta, je v Cerkvi na Slovenskem pa tudi širše zbudil precej pozornosti. Skuša jezuitski pater Jože Roblek in njegov krog preusmeriti pozornost od Marka Rupnika na Franca Rodeta?

Jezuitski pater Jože Roblek v intervju za Reporter brez dlake na jeziku spregovori o kardinalu Francu Rodetu, najmočnejšem možu slovenske Cerkve zadnjega četrt stoletja. Ta je po njegovih besedah »človek z veliko težnjo po bogastvu in slavi, po tem, da želi biti v središču pozornosti«. Očita mu, da je kriv tako za finančni zlom mariborske nadškofije kot za vsa maščevanja v slovenski Cerkvi, še zlasti nadškofu Alojzu Uranu. Roblek se je v pogovoru razgovoril tudi o papežu Frančišku in Rodetovem pravem odnosu do njega.

Cerkev v Evropi je preveč institucionalizirana, togo ujeta, zaprta sama vase in zato v veliki krizi, meni pater Jože Roblek, in nič drugače ni s Cerkvijo na Slovenskem.

Za Franca Klopčiča, nekdanjega župnika v Preski pri Medvodah, se je končalo več kot deset let trajajoče policijsko – tožilsko – sodno mrcvarjenje, pri čemer so mu očitali kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Zdaj je višje sodišče na drugem sojenju potrdilo oprostilno sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani iz maja lani. Pravnomočno je oproščen.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na podlagi lani sprejete novele zakona o RTV Slovenija prejšnji teden v svet RTV imenovala predstavnico Evangeličanske cerkve dr. Klaudijo Sedar. Njen mandat bo trajal štiri leta. Sedarjeva je sicer direktorica Zavoda Primoža Trubarja, ki ga je ustanovila Evangeličanska cerkev.

Katoliški tednik Družina na spletni strani povzema pogovor z jezuitom p. Danielom Libanorijem za francoski katoliški dnevnik La Croix International, v katerem je spregovoril o tem, kako je ugotovil, da je p. Marko Rupnik zlorabljal redovnice v slovenski Skupnosti Loyola. Njegovo izredno vizitacijo v skupnosti je naročil ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. V Libanorijevih razgovorih z redovnicami se je počasi razkrilo, kaj se je v skupnosti dogajalo do leta 1993, ko je p. Rupnik šel v Rim.

Z vodenjem spletnih maš so za duhovnika Martina Goloba izvedeli v vsaki slovenski župniji. Zdaj je tudi knjiga o njem postala uspešnica.

So duhovniki, za katere je dovolj, da se izgovori le njihovo ime. Pozornost javnosti znajo pritegniti z vsako novo izjavo, intervjujem, s svojo prisotnostjo na družabnih dogodkih ali z izdajo knjige. Kaj vse dobrega in slabega lahko prinese medijska slava in kdaj pride čas slovesa?

»Je pa res tudi, da se mi redovnice, ki so se mu pustile izkoristiti, niti najmanj ne smilijo. Navsezadnje biti katoliška redovnica zame ne pomeni ne vem kakšne časti,« je pesnica, umetnica in nova/stara Prešernova nagrajenka Svetlana Makarovič v intervjuju za Delo izjavila o redovnicah, ki jih je več let, če ne kar desetletij, zlorabljal pater Marko.

Kakšne so izkušnje redovnic, ko se znajdejo na eni ali drugi strani samostanskih vrat? Ključne za sprejem v redovno skupnost se redovne zaobljube, ki veljajo za večne, a vendarle niso dokončne. Tudi po izrečenih obljubah se lahko vsaka redovnica še vedno odloči za izstop.

Papež Frančišek je v prvem odzivu na primer patra Marka Rupnika, jezuita in umetnika, ki ga več redovnic obtožuje zlorab, dejal, da ga je zadeva presenetila in prizadela. V včeraj objavljenem intervjuju za ameriško tiskovno agencijo AP je še zagotovil, da ni imel nobene vloge v obravnavi primera.

Domačini v Črnem Vrhu, od koder je doma svetovno znani pater Marko Ivan Rupnik, se želijo čim prej otresti premišljevanj o tem, koliko resnice je v patrovi aferi o zlorabah nun. Zanje bo bistvena odločitev Vatikana. Z njo se bodo pomirili duhovi na eni, a hkrati vznemirili duhovi na drugi strani. Za vse zagotovo nikoli ne bo najbolj prav.

Hiša v Mengšu, v katerem so v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja živele sestre iz skupnosti Loyola, kamor je po dogovoru z njihovo predstojnico sestro Ivanko Hosta prihajal njihov tedanji duhovni voditelj in jezuitski p. Marko Rupnik, danes sameva. Vprašanje časa je, kdaj bodo za poslopjem izginile vse sledi.

Ko je Dikasterij za doktrino vere oktobra odločil, da je vse, kar so nekdanje redovnice skupnosti Loyola v Sloveniji povedale o zlorabah jezuitskega p. Ivana Marka Rupnika, že zastaralo in zaključil preiskavo, so žrtvam preostali le še mediji. Kako je Cerkev imela svojo priložnost in jo zapravila?

"V začetku devetdesetih let je bilo 41 sester, oče Rupnik pa jih je, kolikor vem, uspel zlorabiti skoraj dvajset. Včasih za veliko ceno: ena od njih je pri poskusu upora padla in si zlomila roko," je v svoji izpovedi, ki jo je objavila italijanska revija Domani, povedala ena od redovnic, ki patra Marka Rupnika obtožujejo zlorab.